Komentar Marka Uršiča: Deljenje pravice
Pretekli teden smo ravno v kolumni zapisali, da so športni sodniki ljudje, ljudje pa se tudi motijo. A da gre tudi za denar iz klubskih proračunov in uspehe, sodniki pa se vedejo, kot da so svet zase, in ne uporabljajo niti tehnologije za preverbo odločitev. Nato pa smo si ogledali povratno četrtfinalno tekmo rokometne lige prvakov med Magdeburgom, lanskim zmagovalcem elitnega klubskega tekmovanja, in poljsko Industrio Kielcami.
Gostujoča zasedba je bila v napadu za morebitno izenačenje na 23:23, ker pa so Kielce prvi dvoboj doma dobile s 27:26, bi to pomenilo prebitje na zaključni turnir četverice v Kölnu. V zadnjih sekundah napada, ostale so še štiri, je Daniel Dujšebajev, sicer pod prekrškom Magnusa Saugstrupa Jensna, podal do Arcema Karaleka, ki je bil sam na črti pred nemškim vratarjem, in je tako imel stoodstotno priložnost za poravnanje izida. A sta švedska sodnika Mirza Kurtagić in Mattias Wetterwik ustavila napad in dosodila prosti met. Torej gre za svobodno in subjektivno interpretacijo pravil, lahko bi pustila igro, a bi denimo potem ob golu finančno močni nemški rokomet ostal brez enega od dveh klubskih predstavnikov na sklepnem turnirju.
Trener Kielc, kirgizistansko-španska rokometna legenda Talant Dujšebajev, je ob odločitvi sodnikov v nejeveri stekel na igrišče, pokleknil in se prijemal za glavo. Tudi rokometaši poljskega kluba kar niso mogli verjeti, kaj je dosodil sodniški par. Skupnega zmagovalca so nato odločile sedemmetrovke in Magdeburg je napredoval v Köln.
Kot smo že omenili, v tekmovanjih gre za klubski denar in proračune, uspehe, igra se, da bi bil na koncu zmagovalec in na vrhu, sodniki pa so bolj papeški od papeža in se imajo za posebno kasto, torej, da le oni premorejo škarje in platno v rokah. Nogomet, košarka, odbojka, rokomet, seveda tudi drugi športi, so velik posel, ki ga resnično ne morejo voditi amaterji. Sodniki v poklicnem življenju opravljajo svoj posel, za »priboljšek« pa še nekaj odžvižgajo. Nihče ne more trditi, da švedska rokometna sodnika pogubne poteze nista storila namerno, ravno nasprotno, dobro sta vedela, kaj počneta. In tako se bo sodniška »igra« nadaljevala do naslednjega »deljenja pravice«.
