NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Fenomenalni fenomen
Odpri galerijo
O fenomenu preobrazbe Primoža Rogliča iz smučarskega skakalca v vrhunskega kolesarja je bilo že veliko napisanega in tudi nenapisanega. Pri vprašanju nravi bi razlago o uspešni transformaciji lahko iskali v zasavski človeški naravi, žilavem, tudi z rudarskimi prvinami, karakterju.
Življenjske izkušnje lahko dodajo negativen ali pozitiven odziv, pri genih Primoža Rogliča pa gre, kot je vidno, za delavnega, skromnega in pri svojih ciljih zagrizenega športnika. V prisotnosti novinarske javnosti ni ravno najbolj zgovoren, takšna je tudi nrav nekaterih drugih kolesarjev svetovne kakovosti, povsem nasproten primer pa je denimo latinski ljubimec na kolesu Mario Cipollini, ki je govoril kot dež.
A tudi pri azzurrih so popolna nasprotja, pokojni Marco Pantani je bil tako razcepljena osebnost, da so ga notranji demoni, ob še obtožbah o jemanju prepovedanih poživil, privedli do hude depresije, uživanje kokaina pa se je za Pirata, kakor so ga priljubljeno imenovali zaradi rute okoli glave in uhanov, končalo s tragičnimi posledicami.
Ena od razlag, da je Roglič tako uspešen na kolesu, je tudi to, da je že kot smučarski skakalec prevladoval pri krosih na dveh kolesih. Nekateri drugi skakalci so ga pri podobni formuli poskušali posnemati, a niso bili uspešni, torej nazadnje zmagovalec kolesarske dirke po Združenih arabskih emiratih je povsem unikaten.
Poleg tega se je oziroma se udejanja v dveh športnih panogah, ki sta po slovenski mentaliteti pisani na kožo našega gledišča na življenje. Kajti različna pojma sta to, kateri so najbolj priljubljeni športi po svetu ali katere športne panoge so specifične za posamezne države. Poleg tega seveda odloča tudi tržna vrednost posamične športne panoge v vsaki od držav.
Smučarski skoki se tržijo v Sloveniji, na germanskem območju, na Poljskem in Norveškem, na Finskem so kakovostno močno padli, ve pa se tudi, katere so kolesarsko in tržno močne dežele. Pa tudi tradicija seveda igra zelo pomembno vlogo. Primož Roglič je že fenomen sam po sebi, seveda pa se vsak človek oblikuje v okolju, ki ima vsako svoje posebnosti.
Življenjske izkušnje lahko dodajo negativen ali pozitiven odziv, pri genih Primoža Rogliča pa gre, kot je vidno, za delavnega, skromnega in pri svojih ciljih zagrizenega športnika. V prisotnosti novinarske javnosti ni ravno najbolj zgovoren, takšna je tudi nrav nekaterih drugih kolesarjev svetovne kakovosti, povsem nasproten primer pa je denimo latinski ljubimec na kolesu Mario Cipollini, ki je govoril kot dež.
A tudi pri azzurrih so popolna nasprotja, pokojni Marco Pantani je bil tako razcepljena osebnost, da so ga notranji demoni, ob še obtožbah o jemanju prepovedanih poživil, privedli do hude depresije, uživanje kokaina pa se je za Pirata, kakor so ga priljubljeno imenovali zaradi rute okoli glave in uhanov, končalo s tragičnimi posledicami.
Roglič je fenomen sam po sebi, vsak človek pa se tudi oblikuje v okolju, ki ima svoje posebnosti.
Ena od razlag, da je Roglič tako uspešen na kolesu, je tudi to, da je že kot smučarski skakalec prevladoval pri krosih na dveh kolesih. Nekateri drugi skakalci so ga pri podobni formuli poskušali posnemati, a niso bili uspešni, torej nazadnje zmagovalec kolesarske dirke po Združenih arabskih emiratih je povsem unikaten.
Poleg tega se je oziroma se udejanja v dveh športnih panogah, ki sta po slovenski mentaliteti pisani na kožo našega gledišča na življenje. Kajti različna pojma sta to, kateri so najbolj priljubljeni športi po svetu ali katere športne panoge so specifične za posamezne države. Poleg tega seveda odloča tudi tržna vrednost posamične športne panoge v vsaki od držav.
Smučarski skoki se tržijo v Sloveniji, na germanskem območju, na Poljskem in Norveškem, na Finskem so kakovostno močno padli, ve pa se tudi, katere so kolesarsko in tržno močne dežele. Pa tudi tradicija seveda igra zelo pomembno vlogo. Primož Roglič je že fenomen sam po sebi, seveda pa se vsak človek oblikuje v okolju, ki ima vsako svoje posebnosti.
