NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Folklora kot športni posel
Športni domoljubni ponos je ena, trženje na račun državljanstva pa druga plat zgodbe.
Odpri galerijo
Šport je že tako ali tako dovolj dramatičen in življenjsko usoden, da adrenalinskih in osebnih vzponov in padcev nikoli ne zmanjka. Svetovni asi in zvezdniki se, še posebno v atletiki, pospešeno ogrevajo za bližnje olimpijske igre v Tokiu, tudi slovenski delež pa je zelo opazen. Od Janje Garnbret, Kristjana Čeha, moške košarkarske reprezentance z Luko Dončićem na čelu do kolesarjev na Tour de Franceu.
Francoska pentlja seveda ni le športni dogodek, je tudi posel, kjer prireditelji in ekipe skozi televizijsko okno in z uspehi poskušajo obdržati in pridobiti pokroviteljske finančne vire, vsaj zdaj, ko se je, vsaj videti je tako, pomirila najbolj burna nevihta zaradi jemanja prepovedanih poživil.
Statistika odkritih grešnikov namreč več ali manj miruje, ne bo pa mirno med tokijskimi OI. Tudi dopinško, predvsem pa zaradi izjemno zahtevnega organizacijskega oblikovanja mehurčka za dobrih 10.000 športnikov. Japonci so se izziva, ki se med igrami lahko vsak čas razpoči, lotili s skrajnimi disciplinskimi ukrepi in morebitnimi kaznimi, a kot na dlani je, da bodo med OI velike drame in da bodo marsikateri favoriti ali reprezentance zaradi okužbe ali disciplinskega prekrška ostali brez odličja.
A šport in s tem OI so posel, kjer posameznik do zmage in uspeha, s tem pa posledično do osebne slave in denarja, pride na več različnih načinov. Tadej Pogačar je za letošnji Tour ubral svojega, Primož Roglič je naskok na francosko kolesarsko krono načrtoval po lastni poti le prek treninga, od 25. aprila in dirke Liege–Bastogne–Liege ni nastopil, pet tednov je imel višinskih priprav. A življenje in s tem tudi šport nista matematična formula. To ni niti dejstvo, da bi za spektakel na Touru, posebno v gorskih etapah, moralo biti na dirki po Franciji čim več Kolumbijcev.
Seveda so ti andsko prekaljeni na redkem zraku, a francoska pentlja ni folklorni festival. A tudi folklora je v športu posel, to povedo primeri Kenijcev in Etiopijcev v atletiki, Brazilcev v nogometu, Kanadčanov v hokeju ... Tako kot šport in politika nista ločena, je tudi tu preplet. Športni domoljubni ponos je ena, trženje, tudi menedžersko, na račun državljanstva, pa druga plat zgodbe.
Športni domoljubni ponos je ena, trženje na račun državljanstva pa druga plat zgodbe.
Francoska pentlja seveda ni le športni dogodek, je tudi posel, kjer prireditelji in ekipe skozi televizijsko okno in z uspehi poskušajo obdržati in pridobiti pokroviteljske finančne vire, vsaj zdaj, ko se je, vsaj videti je tako, pomirila najbolj burna nevihta zaradi jemanja prepovedanih poživil.
Statistika odkritih grešnikov namreč več ali manj miruje, ne bo pa mirno med tokijskimi OI. Tudi dopinško, predvsem pa zaradi izjemno zahtevnega organizacijskega oblikovanja mehurčka za dobrih 10.000 športnikov. Japonci so se izziva, ki se med igrami lahko vsak čas razpoči, lotili s skrajnimi disciplinskimi ukrepi in morebitnimi kaznimi, a kot na dlani je, da bodo med OI velike drame in da bodo marsikateri favoriti ali reprezentance zaradi okužbe ali disciplinskega prekrška ostali brez odličja.
A šport in s tem OI so posel, kjer posameznik do zmage in uspeha, s tem pa posledično do osebne slave in denarja, pride na več različnih načinov. Tadej Pogačar je za letošnji Tour ubral svojega, Primož Roglič je naskok na francosko kolesarsko krono načrtoval po lastni poti le prek treninga, od 25. aprila in dirke Liege–Bastogne–Liege ni nastopil, pet tednov je imel višinskih priprav. A življenje in s tem tudi šport nista matematična formula. To ni niti dejstvo, da bi za spektakel na Touru, posebno v gorskih etapah, moralo biti na dirki po Franciji čim več Kolumbijcev.
Seveda so ti andsko prekaljeni na redkem zraku, a francoska pentlja ni folklorni festival. A tudi folklora je v športu posel, to povedo primeri Kenijcev in Etiopijcev v atletiki, Brazilcev v nogometu, Kanadčanov v hokeju ... Tako kot šport in politika nista ločena, je tudi tu preplet. Športni domoljubni ponos je ena, trženje, tudi menedžersko, na račun državljanstva, pa druga plat zgodbe.