NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Grenko-sladko slavje
Jumbo je menil, da bo Pogačar spoštoval starejšega kolega Rogliča in mu »pustil« zmagati.
Odpri galerijo
Ko gre za športno slavo in denar, seveda ni prijateljev ali bratskih sonarodnjakov. Ob sobotnem zasuku na kolesarski dirki Tour de France, ko je Tadej Pogačar Primožu Rogliču izpred nosu speljal skupno zmago, smo se spomnili na zimsko sezono 2014/15, ko je Jurij Tepeš Petru Prevcu izmaknil skupno zmago in veliki kristalni globus v svetovnem pokalu smučarjev skakalcev.
Tepeš je zmagal na povsem zadnji preizkušnji sezone na letalnici v Planici, Petra Prevca potisnil na drugo mesto, skupni zmagovalec pa je postal Severin Freund. Ta je za sezonski sklep pristal na sedmem mestu. Nemec in Prevc sta namreč osvojila isto število točk (1729), ker pa je Freund imel devet zmag v sezoni, Peter pa le tri, je bavarski mož odnesel svoj prvi in edini kristalni globus za skupno zmago, Petru Prevcu pa preprečil debitantsko slavje. Je pa zato slovenski skakalec-letalec skupno prepričljivo slavil sezono pozneje, in to z najvišjim točkovnim izkupičkom nasploh.
Takrat so se ob Tepeševi zmagi in Prevčevi potisnitvi za stopničko navzdol vnele vroče razprave, Jurij Tepeš pa je po samem boju razlagal, da nima nobenih slabih občutkov, saj gre vendarle za šport, zmaga naj boljši. Tudi Tadej Pogačar je tokrat na francoski pentlji razmišljal enako, Roglič pa je bil po sobotnem porazu, ki mu je po dolgem vodstvu na Touru odnesel lastno slavo, strt v svojem svetu.
Njegova ekipa Jumbo-Visma je bila v svojem razmišljanju na dirki naivna, menili so, da jim Tadej Pogačar ne bo spodnesel tal, da bo spoštoval starejšega kolega Rogliča in mu »pustil« zmagati. In razmišljali so tudi, da je še mlad, priložnosti za osvojitev Toura bo imel v naslednjih letih na pretek, torej morebiti, ker bo videl, da se z nizozemsko ekipo z Rogličem na čelu v gorah ne da zobati češenj, ne bo tekmovalno nabrušen do skrajnih meja.
A v življenju je že tako, če v pravem trenutku ne izrabiš priložnosti, če nisi ob pravem času na pravem mestu in ne storiš prave poteze, potem lahko obžaluješ ves preostanek življenja. Slovenija sicer slavi, a vsi niso enake volje. Tadej Pogačar je v nebesih, Primož Roglič na tleh.
Jumbo je menil, da bo Pogačar spoštoval starejšega kolega Rogliča in mu »pustil« zmagati.
Tepeš je zmagal na povsem zadnji preizkušnji sezone na letalnici v Planici, Petra Prevca potisnil na drugo mesto, skupni zmagovalec pa je postal Severin Freund. Ta je za sezonski sklep pristal na sedmem mestu. Nemec in Prevc sta namreč osvojila isto število točk (1729), ker pa je Freund imel devet zmag v sezoni, Peter pa le tri, je bavarski mož odnesel svoj prvi in edini kristalni globus za skupno zmago, Petru Prevcu pa preprečil debitantsko slavje. Je pa zato slovenski skakalec-letalec skupno prepričljivo slavil sezono pozneje, in to z najvišjim točkovnim izkupičkom nasploh.
Takrat so se ob Tepeševi zmagi in Prevčevi potisnitvi za stopničko navzdol vnele vroče razprave, Jurij Tepeš pa je po samem boju razlagal, da nima nobenih slabih občutkov, saj gre vendarle za šport, zmaga naj boljši. Tudi Tadej Pogačar je tokrat na francoski pentlji razmišljal enako, Roglič pa je bil po sobotnem porazu, ki mu je po dolgem vodstvu na Touru odnesel lastno slavo, strt v svojem svetu.
Njegova ekipa Jumbo-Visma je bila v svojem razmišljanju na dirki naivna, menili so, da jim Tadej Pogačar ne bo spodnesel tal, da bo spoštoval starejšega kolega Rogliča in mu »pustil« zmagati. In razmišljali so tudi, da je še mlad, priložnosti za osvojitev Toura bo imel v naslednjih letih na pretek, torej morebiti, ker bo videl, da se z nizozemsko ekipo z Rogličem na čelu v gorah ne da zobati češenj, ne bo tekmovalno nabrušen do skrajnih meja.
A v življenju je že tako, če v pravem trenutku ne izrabiš priložnosti, če nisi ob pravem času na pravem mestu in ne storiš prave poteze, potem lahko obžaluješ ves preostanek življenja. Slovenija sicer slavi, a vsi niso enake volje. Tadej Pogačar je v nebesih, Primož Roglič na tleh.
