NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Norec bi obupal v Ljubljani
Od septembra leta 2009 se je pri Nogometnem klubu Olimpija izmenjalo 20 trenerjev.
Odpri galerijo
Ljubljana, 17.08.2012, sportni novinar Marko Ursic. Foto: Marko Feist
V dnevih zdajšnjega velikega praznika in spektakla evropskega reprezentančnega nogometa ne moremo mimo blišča domačega žogobrca, ki ne sega čez Triglav v sosednje pokrajine.
Svetovni prvak z Italijo leta 2006, seveda kot igralec, in nekdanji trener CherryBox24 Tabora iz Sežane in Maribora Mauro Camoranesi je denimo po odslovitvi iz obdravskega mesta odprl srce: »Še vedno čutim nož v srcu, saj je Maribor idealno okolje za trenerja. Slovenska liga je ena od najskromnejših v Evropi, a v njej vidiš lep nogomet in ti lahko hitro odpre vrata do evropskega prizorišča.«
V Mariboru imajo svoje zakone, pri Olimpiji ... tiste Milana Mandarića. Dobro, da ima brniško letališče nov potniški terminal, saj se pri zeleno-belih trenerji menjavajo tako pogosto, kot ima Ljubljana tedenskih letalskih povezav s Frankfurtom. Od denimo septembra leta 2009, da ne gremo skozi celotno klubsko zgodovino, se jih je izmenjalo 20! Robert Pevnik, Safet Hadžić, Dušan Kosić, Bojan Prašnikar, Ermin Šiljak, Andrej Razdrh, Milorad Kosanović, Darko Karapetrović, Marijan Pušnik, Marko Nikolić, Rodolfo Vanoli, Luka Elsner, Marijan Pušnik, spet Safet Hadžić, Igor Bišćan, Ilija Stolica, Aleksandar Linta, Zoran Barišić, spet Robert Pevnik, ponovno Hadžić, Dino Skender, Goran Stanković in zdaj Savo Milošević! Skratka, preveč, če še ob tem nimaš jasno začrtane športne politike kluba in kadrovskih igralskih rešitev, potem v športnem biznisu lahko delamo le vsakdanje zasuke in vrtiljake na račun solventnosti klubskega podjetja.
Milan Mandarić zaradi svojega rodu stavi na trenerje iz določene nekdanje jugoslovanske republike, v dobrem desetletju, ki smo ga vzeli za vzorec, pa je jasno razvidno, da so uspehi prišli s strokovnjakom iz države, ki je svetovna podprvakinja. V Ljubljani tudi El Loco (norec) Marcelo Bielsa trenersko ne bi veliko opravil, v Leeds Unitedu pa je pač naletel na temelj urejenih zadev, da je moštvo pretvoril v uspešno celoto.
A takšen je položaj v slovenskem nogometu, Skandinavci so denimo mrtvo hladni, v Sloveniji pa ne damo roke v ogenj, da je ravno obratno.
Od septembra leta 2009 se je pri Nogometnem klubu Olimpija izmenjalo 20 trenerjev.
Svetovni prvak z Italijo leta 2006, seveda kot igralec, in nekdanji trener CherryBox24 Tabora iz Sežane in Maribora Mauro Camoranesi je denimo po odslovitvi iz obdravskega mesta odprl srce: »Še vedno čutim nož v srcu, saj je Maribor idealno okolje za trenerja. Slovenska liga je ena od najskromnejših v Evropi, a v njej vidiš lep nogomet in ti lahko hitro odpre vrata do evropskega prizorišča.«
V Mariboru imajo svoje zakone, pri Olimpiji ... tiste Milana Mandarića. Dobro, da ima brniško letališče nov potniški terminal, saj se pri zeleno-belih trenerji menjavajo tako pogosto, kot ima Ljubljana tedenskih letalskih povezav s Frankfurtom. Od denimo septembra leta 2009, da ne gremo skozi celotno klubsko zgodovino, se jih je izmenjalo 20! Robert Pevnik, Safet Hadžić, Dušan Kosić, Bojan Prašnikar, Ermin Šiljak, Andrej Razdrh, Milorad Kosanović, Darko Karapetrović, Marijan Pušnik, Marko Nikolić, Rodolfo Vanoli, Luka Elsner, Marijan Pušnik, spet Safet Hadžić, Igor Bišćan, Ilija Stolica, Aleksandar Linta, Zoran Barišić, spet Robert Pevnik, ponovno Hadžić, Dino Skender, Goran Stanković in zdaj Savo Milošević! Skratka, preveč, če še ob tem nimaš jasno začrtane športne politike kluba in kadrovskih igralskih rešitev, potem v športnem biznisu lahko delamo le vsakdanje zasuke in vrtiljake na račun solventnosti klubskega podjetja.
FOTO: Jože Suhadolnik/delo
Milan Mandarić zaradi svojega rodu stavi na trenerje iz določene nekdanje jugoslovanske republike, v dobrem desetletju, ki smo ga vzeli za vzorec, pa je jasno razvidno, da so uspehi prišli s strokovnjakom iz države, ki je svetovna podprvakinja. V Ljubljani tudi El Loco (norec) Marcelo Bielsa trenersko ne bi veliko opravil, v Leeds Unitedu pa je pač naletel na temelj urejenih zadev, da je moštvo pretvoril v uspešno celoto.
A takšen je položaj v slovenskem nogometu, Skandinavci so denimo mrtvo hladni, v Sloveniji pa ne damo roke v ogenj, da je ravno obratno.
