NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Palestinska zastava v Ljubljani
Izraelsko-palestinske zadeve niti pod razno ne bo rešila organizacija ZN, temveč kapital.
Odpri galerijo
Ljudje imajo dovolj, zavrelo jim je. V Kolumbiji, deželi, ki jo je španske oblasti osvobodil revolucionar, vojskovodja in politik Simon Bolivar, ta je bil sicer Venezuelec, že devetnajst dni trajajo demonstracije proti predsedniku Ivanu Duqueju, ki je v času gospodarske in koronakrize predlagal absurdno davčno reformo, ki jo je zaradi ljudskega upora že moral opustiti. Veliki kapital pač.
Nogometaši Radomelj so se ponovno uvrstili v prvo slovensko ligo, zanje igra tudi Jaka Ihbeisheh, rojen v Ljubljani očetu Palestincu in mami Slovenki. Leta 2014 je debitiral v palestinski reprezentanci na prijateljski tekmi v Taškentu proti Uzbekistanu, naslednje leto je v drugem krogu azijskega prvenstva na dvoboju proti Jordaniji pri porazu z 1:5 dosegel prvi gol palestinske izbrane vrste na velikih tekmovanjih.
Med zadnjim obstreljevanjem med izraelsko vojsko in palestinskimi gibanji z območja Gaze in ob dejstvu, da na sedežu slovenske vlade visi izraelska zastava, pa je na družabnem omrežju zapisal: »41 nedolžnih otrok umrlo v Gazi do tega trenutka ... A bomo še kakšno drugo zastavo izobesli?« Ve se, kaj je želel sporočiti, ve pa se tudi, kaj je veliki kapital. Izraelsko-palestinsko vprašanje je zgodovinsko zapleteno, tudi s kontekstom druge svetovne vojne in nacističnega preganjanja Judov.
Namreč, Izrael predstavlja versko in zemljepisno središče Hebrejcev in judovstva že iz biblijskih časov. Sodobna izraelska država temelji na odločitvi organizacije Združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na dve državi: judovsko in arabsko ter na mednarodni Jeruzalem. Takšno delitev so sprejeli judovski voditelji, arabski so jo zavrnili.
Po razglasitvi neodvisnosti Izraela 14. maja 1948 so to državo združno napadle arabske države, od takrat je sledilo še več vojn. Konflikt pa se vleče vse do današnjih dni. Ker imajo Judje oziroma potomci le-teh v ZDA velikanski vpliv v ameriškem gospodarstvu, je to še ena zadeva, ki spada pod veliki kapital. Izraelsko-palestinske zadeve niti pod razno ne bo rešila organizacija ZN, temveč kapital. Če ima sploh ta namen.
Nogometaši Radomelj so se ponovno uvrstili v prvo slovensko ligo, zanje igra tudi Jaka Ihbeisheh, rojen v Ljubljani očetu Palestincu in mami Slovenki. Leta 2014 je debitiral v palestinski reprezentanci na prijateljski tekmi v Taškentu proti Uzbekistanu, naslednje leto je v drugem krogu azijskega prvenstva na dvoboju proti Jordaniji pri porazu z 1:5 dosegel prvi gol palestinske izbrane vrste na velikih tekmovanjih.
Izraelsko-palestinske zadeve niti pod razno ne bo rešila organizacija ZN, temveč kapital.
Med zadnjim obstreljevanjem med izraelsko vojsko in palestinskimi gibanji z območja Gaze in ob dejstvu, da na sedežu slovenske vlade visi izraelska zastava, pa je na družabnem omrežju zapisal: »41 nedolžnih otrok umrlo v Gazi do tega trenutka ... A bomo še kakšno drugo zastavo izobesli?« Ve se, kaj je želel sporočiti, ve pa se tudi, kaj je veliki kapital. Izraelsko-palestinsko vprašanje je zgodovinsko zapleteno, tudi s kontekstom druge svetovne vojne in nacističnega preganjanja Judov.
Namreč, Izrael predstavlja versko in zemljepisno središče Hebrejcev in judovstva že iz biblijskih časov. Sodobna izraelska država temelji na odločitvi organizacije Združenih narodov iz leta 1947 o delitvi območja na dve državi: judovsko in arabsko ter na mednarodni Jeruzalem. Takšno delitev so sprejeli judovski voditelji, arabski so jo zavrnili.
Po razglasitvi neodvisnosti Izraela 14. maja 1948 so to državo združno napadle arabske države, od takrat je sledilo še več vojn. Konflikt pa se vleče vse do današnjih dni. Ker imajo Judje oziroma potomci le-teh v ZDA velikanski vpliv v ameriškem gospodarstvu, je to še ena zadeva, ki spada pod veliki kapital. Izraelsko-palestinske zadeve niti pod razno ne bo rešila organizacija ZN, temveč kapital. Če ima sploh ta namen.