NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Samozadovoljneži brez revolta
Matjaž Kek bi s hrvaškimi izkušnjami verjetno v nogometaših znal prebuditi krvoločno žival.
Odpri galerijo
Ljubljana, 17.08.2012, sportni novinar Marko Ursic. Foto: Marko Feist
Prekleti Alzašan! Topničarji so pod vodstvom trmastega Arsèna Wengerja iz sezone v sezono postajali šibkejši po udarni nogometni moči, a Strasbouržan je, v nasprotju s sodobno športno prakso, kar vztrajal na trenerskem stolčku. Kajti, ko ni uspehov, je seveda lažje zamenjati trenerja kot ekipo. Športna usoda je na koncu po rezultatih izdala tudi trenerja nogometašev Rijeke Matjaža Keka.
Po petih letih in pol kvarnerske ljubezni, ki je imela svoje vzpone in padce, je kot boksar v ring zagnal brisačo kot znamenje predaje, po novem naj bi bil svetovalec v hrvaškem prvoligašu. Da je Mariborčan v živahnem in ognjevitem kroatskem okolju zdržal slabih šest let, je gotovo znamenje, da je nekdanji slovenski selektor dojel položaj, upoštevajoč tudi dejstvo, da je na Reki med službovanjem pridobival izkušnje in v zapletenem okolju osebnostno rasel.
Ob predstavah slovenske izbrane vrste pod vodstvom novega selektorja Tomaža Kavčiča pa se kar samo po sebi poraja vprašanje, koliko časa se bo Kavčič še obdržal na trenerski klopi. Nogometaši so pod njegovim vodenjem postali kot plašne ovce, Kek s hrvaškimi izkušnjami pa bi verjetno v njih znal prebuditi krvoločno žival. No, podobne težave je imel na svetovnem prvenstvu v odbojki tudi slovenski odbojkarski selektor Slobodan Kovač; osebnostno zaspanih varovancev, ki si življenjski kruh po pravilu režejo v odrešilni tujini, v odločilnih trenutkih ni spravil k življenju oziroma revoltu.
Ker je tudi v košarkarski in rokometni reprezentanci zaradi dobrega zaslužka prisotno lagodje, je pri zapleteni slovenski nravi na dlani, da je včasih potreben osebnostni bič za predramitev samozadovoljne omamljenosti. Glej ga, zlomka, v zadnjem obdobju so v slovenskem športu zamenjali selektorja v številnih panogah: v nogometu, zaradi okoliščin v košarki, obeta se v odbojki, v smučarskih skokih, biatlonu pa verjetno smo katero še pozabili. Ker je brez klubske službe nedavno ostal Branko Tamše, pa se lahko hipotetično že vprašamo, kdaj bo menjava tudi na selektorskem stolčku rokometne reprezentance.
Matjaž Kek bi s hrvaškimi izkušnjami verjetno v nogometaših znal prebuditi krvoločno žival.
Po petih letih in pol kvarnerske ljubezni, ki je imela svoje vzpone in padce, je kot boksar v ring zagnal brisačo kot znamenje predaje, po novem naj bi bil svetovalec v hrvaškem prvoligašu. Da je Mariborčan v živahnem in ognjevitem kroatskem okolju zdržal slabih šest let, je gotovo znamenje, da je nekdanji slovenski selektor dojel položaj, upoštevajoč tudi dejstvo, da je na Reki med službovanjem pridobival izkušnje in v zapletenem okolju osebnostno rasel.
Ob predstavah slovenske izbrane vrste pod vodstvom novega selektorja Tomaža Kavčiča pa se kar samo po sebi poraja vprašanje, koliko časa se bo Kavčič še obdržal na trenerski klopi. Nogometaši so pod njegovim vodenjem postali kot plašne ovce, Kek s hrvaškimi izkušnjami pa bi verjetno v njih znal prebuditi krvoločno žival. No, podobne težave je imel na svetovnem prvenstvu v odbojki tudi slovenski odbojkarski selektor Slobodan Kovač; osebnostno zaspanih varovancev, ki si življenjski kruh po pravilu režejo v odrešilni tujini, v odločilnih trenutkih ni spravil k življenju oziroma revoltu.
Ker je tudi v košarkarski in rokometni reprezentanci zaradi dobrega zaslužka prisotno lagodje, je pri zapleteni slovenski nravi na dlani, da je včasih potreben osebnostni bič za predramitev samozadovoljne omamljenosti. Glej ga, zlomka, v zadnjem obdobju so v slovenskem športu zamenjali selektorja v številnih panogah: v nogometu, zaradi okoliščin v košarki, obeta se v odbojki, v smučarskih skokih, biatlonu pa verjetno smo katero še pozabili. Ker je brez klubske službe nedavno ostal Branko Tamše, pa se lahko hipotetično že vprašamo, kdaj bo menjava tudi na selektorskem stolčku rokometne reprezentance.
