NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Šport potrebuje državo
Primerov, ko so slovenski junaki fiskulture propagandno sredstvo politike, je preveč.
Odpri galerijo
»Kadar sem v preteklosti dvignil glas, sem bil vedno sam. Poslušal sem očitke, da se rad kregam. Nihče si nikoli ni upal dvigniti glave in se izpostaviti, če je mislil, da nekaj ni prav. Vsi se bojijo posledic. Morda se šport ne zna poenotiti, predstavniki panožnih zvez poskušajo poskrbeti predvsem za svojo zvezo. Pripravljeni so na dogovore pod mizo, samo da bo njim šlo dobro. Vendar če se to dogaja, prej ali slej pride pri rezih na vrsto vsak, na koncu se razbije tudi tvoja skleda. Nastopiti bi morali enotno in bolj odločno. Sedanja pohlevnost ne vodi nikamor, treba je dvigniti glave. Težava pri nas je tudi to, da se nihče noče nikomur zameriti, saj se boji maščevalnosti. To je stanje duha v Sloveniji, bodi tiho, da ne boš izstopal. Tega me je groza, ne samo na športnem področju, temveč tudi drugod. Ne smeš povedati svojega mnenja, ne sme se polemizirati. Eno resnico imamo, če se s tem ne strinjaš, ni dobro. Ali si tiho ali pa te čaka pogrom,« je pred časom povedala slovenska veslaška legenda Iztok Čop.
In še kako prav ima, povedal je čisto resnico. A kakor se danes odvijajo stvari v športni in tudi drugačni Sloveniji, se bojimo, da je za ozaveščevalni vpliv že prepozno. Negativne stvari so se kot plevel že tako zakoreninile v stvarnost deželice pod Alpami, da bi lahko le močan in odmeven pretres morebiti dinamiko družbe počasi premaknil v bolj pozitivno smer. Retorika o drugi Švici, sončni strani Alp, je le besedičenje, temni oblaki so povsod. Ker so slovenski športniki poklicno, denarno odvisni od marsikatere institucije, je težko pričakovati, da bo na tem osebnem področju prišlo do izbruha vulkana za ureditev zadev, ki se po funkcioniranju zdijo logične in racionalne.
Šport potrebuje državo, seveda v finančnem smislu, Slovenija je premajhen trg, da bi se le s pokroviteljskimi sredstvi šli športni cirkus. Primerov, ko so slovenski junaki fiskulture tudi nevede propagandno sredstvo politike, je občutno preveč, vse deluje že naivno, tako poceni finta je to. V Sloveniji bi namesto gesla Black Lives Matter morali imeti Lives Matter.
In še kako prav ima, povedal je čisto resnico. A kakor se danes odvijajo stvari v športni in tudi drugačni Sloveniji, se bojimo, da je za ozaveščevalni vpliv že prepozno. Negativne stvari so se kot plevel že tako zakoreninile v stvarnost deželice pod Alpami, da bi lahko le močan in odmeven pretres morebiti dinamiko družbe počasi premaknil v bolj pozitivno smer. Retorika o drugi Švici, sončni strani Alp, je le besedičenje, temni oblaki so povsod. Ker so slovenski športniki poklicno, denarno odvisni od marsikatere institucije, je težko pričakovati, da bo na tem osebnem področju prišlo do izbruha vulkana za ureditev zadev, ki se po funkcioniranju zdijo logične in racionalne.
Šport potrebuje državo, seveda v finančnem smislu, Slovenija je premajhen trg, da bi se le s pokroviteljskimi sredstvi šli športni cirkus. Primerov, ko so slovenski junaki fiskulture tudi nevede propagandno sredstvo politike, je občutno preveč, vse deluje že naivno, tako poceni finta je to. V Sloveniji bi namesto gesla Black Lives Matter morali imeti Lives Matter.
Predstavitvene informacije
22:45
Trgovska logika