Komentar Marka Uršiča: Valerij Gontar

V soboto sem si malce ogledal preizkušnjo v moškem skiatlonu na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu. Ko so pokazali startno listo in sem poleg imena in priimka Valerij Gontar videl slovensko zastavo, sem si rekel, da je to gotovo napaka in so realizatorji televizijskega prenosa pri grafiki Slovenijo ponovno zamenjali s Slovaško.

A res je to smučarski tekač, ki nastopa za Slovenijo. Je Rus, ki je v Slovenijo prišel kot begunec, živi na Jesenicah. V otroštvu je ostal brez staršev in je odraščal v sirotišnici. V smučarskem teku je videl priložnost za življenjski preboj, in je zdaj 31-letnik na športni poti dosegel tudi nekaj vidnih uspehov. Na zimskih univerzijadah 2015 in 2017 je osvojil po dve zlati in srebrni odličji in eno bronasto. Bil je obetaven, toda količina tekmovalcev in kakovost ruskega teka na smučeh sta bili pregosti, da bi se prebil prav med elito.

Nato so še prišli spori glede pogojev za trening in podpore, Valerij Gontar pa se je odločil za skrajno mero in zapustil Rusijo. Leta 2021 je kot begunec prispel v Slovenijo. Zaposlen je v Nordijskem centru Planica, kjer tudi trenira. Gontar seveda po športni kakovosti ni eliten kot šahist Vladimir Fedosejev, še en Rus, ki nastopa pod slovensko zastavo. Tudi državljanstvo Antona Demčenka, še enega ruskega šahista, je zdaj slovensko. Smučarski tekač je na SP na Norveškem v skiatlonu denimo zasedel 54. mesto.

A za slovenski tek na smučeh, ki potrebuje nekaj novega adrenalina, je dobrodošel. Tako kot bi bil Ilja Kovtun dobrodošel za hrvaško športno gimnastiko. Ukrajinec od napada na svojo domovino živi v Osijeku, zdaj želi nastopati za Hrvaško in je že zaprosil za državljanstvo. Kovtun je mlad, star je 21 let, na olimpijskih igrah v Parizu je osvojil srebrno kolajno na bradlji. Na SP si je pritelovadil srebrno in bronasto odličje v mnogoboju, z evropskih prvenstev ima štiri zlate, srebrno in tri bronasta odličja. Hrvatom se je nekoč izplačal tudi »nakup« bolgarskega dvigalca uteži Nikolaja Pešalova, z OI jim je prinesel zlato v Sydneyju leta 2004, štiri leta kasneje iz Aten bron. Sicer pa, kje bi bil slovenski biatlon, če ne bi bilo Jakova Faka?