NA KOŽO
Komentar Marka Uršiča: Žoga mimo, Dončić ne
V današnjem življenju prevladuje materialistična plat, pravih šampionov značaja pa ni.
Odpri galerijo
V koronakrizi popuščajo živci. Ljudje so na ulicah, da se pravilno razumemo, protestirajo proti kratenju svobode, niso zato zunaj, ker so se pač sprostili ukrepi proti širjenju pandemije. Policisti v ZDA izgubljajo živce in streljajo vsepovsod, kjer le vidijo temno polt. Lewis Hamilton, ki mu gre športno in poslovno zasebno vse po maslu, izgublja potrpljenje in mu bela polt kože že pošteno kravžlja živce. Če smo resnično cinični, pa lahko pripomnimo, da se ima za svoje osebno bogastvo zahvaliti prav belcem. Pa smo spet tam, v svetu je rasizem, zato ljudje temne polti kože ne morejo poslovno uspeti.
Čeprav osebno menimo, da bi morala (nekatera) moštva v košarkarski ligi NBA in teniška igralka Naomi Osaka bojkot spoštovati do konca, ne pa da se je športni cirkus nadaljeval. Naj se sesuje belopolti dobičkonosni poslovni model, enkrat je treba stvar presekati, ne pa da se zdaj lovimo na malenkostih trenutnega izbruha jeze in preračunavamo, ali se kaj dolgoročno splača ali ne.
Nekaterim anomalijam je treba dokončno narediti konec. V nogometu je geslo, da gre žoga lahko mimo, igralec ne. Športno gladiatorstvo pač. Nekaj podobnega je na zadnjih dvobojih končnice lige NBA doživljal Luka Dončić. Tekmeca je treba ustaviti zlepa ali zgrda, cilj opravičuje sredstva. V nekdanjih časih je bila severnoameriška poklicna košarkarska liga romantično soočenje mojstrov igre pod obročema, bilo je pravljično.
Od Magica Johnsona do Larryja Birda, da ne omenjamo še koga od starejših, kakor da bi risano mojstrovino Walta Disneyja gledali s športnimi junaki iz resničnega življenja. Naj bo prvak letošnje sezone lige NBA, katera koli ekipa pač že to bo, resnični šampioni bi bili igralci iz Milwaukee Bucks, če bi z bojkotom vztrajali do konca. Za pravico in pravičnejše življenje v bližnji prihodnosti se pa že bomo na račun nižje plače odpovedali nekaj bankovcem iz denarnice. Ali pa očitno pač ne.
V življenju se je treba za dobrobit, splošno ali osebno, tudi žrtvovati. Saj vemo, živimo v napačnem času, danes prevladuje materialistična plat, pravih šampionov značaja pa ni.
V današnjem življenju prevladuje materialistična plat, pravih šampionov značaja pa ni.
Čeprav osebno menimo, da bi morala (nekatera) moštva v košarkarski ligi NBA in teniška igralka Naomi Osaka bojkot spoštovati do konca, ne pa da se je športni cirkus nadaljeval. Naj se sesuje belopolti dobičkonosni poslovni model, enkrat je treba stvar presekati, ne pa da se zdaj lovimo na malenkostih trenutnega izbruha jeze in preračunavamo, ali se kaj dolgoročno splača ali ne.
Nekaterim anomalijam je treba dokončno narediti konec. V nogometu je geslo, da gre žoga lahko mimo, igralec ne. Športno gladiatorstvo pač. Nekaj podobnega je na zadnjih dvobojih končnice lige NBA doživljal Luka Dončić. Tekmeca je treba ustaviti zlepa ali zgrda, cilj opravičuje sredstva. V nekdanjih časih je bila severnoameriška poklicna košarkarska liga romantično soočenje mojstrov igre pod obročema, bilo je pravljično.
Od Magica Johnsona do Larryja Birda, da ne omenjamo še koga od starejših, kakor da bi risano mojstrovino Walta Disneyja gledali s športnimi junaki iz resničnega življenja. Naj bo prvak letošnje sezone lige NBA, katera koli ekipa pač že to bo, resnični šampioni bi bili igralci iz Milwaukee Bucks, če bi z bojkotom vztrajali do konca. Za pravico in pravičnejše življenje v bližnji prihodnosti se pa že bomo na račun nižje plače odpovedali nekaj bankovcem iz denarnice. Ali pa očitno pač ne.
V življenju se je treba za dobrobit, splošno ali osebno, tudi žrtvovati. Saj vemo, živimo v napačnem času, danes prevladuje materialistična plat, pravih šampionov značaja pa ni.
