NA KOŽO

Komentar Matej Lahovnika: Nujna medicinska pomoč

Ljudi je strah, da bo preživetje bolj odvisno od tega, kje te kap zadene, kot pa, kako te zadene.
Fotografija: Ljudi je strah, da bo preživetje bolj odvisno od tega, kje te kap zadene, kot pa, kako te zadene. FOTO: Ankele Špela
Odpri galerijo
Ljudi je strah, da bo preživetje bolj odvisno od tega, kje te kap zadene, kot pa, kako te zadene. FOTO: Ankele Špela

V javnosti so zakrožili dokumenti ministrstva za zdravje o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči. Iz njih izhaja, da bi nekateri kraji po Sloveniji v nočnem času, med vikendi in ob praznikih lahko ostali brez zdravnika. Med njimi najdemo zelo obiskane turistične destinacije, kot so Bohinj, Bled in Kranjska Gora, kjer se število prebivalcev in obiskovalcev v turistični sezoni močno poveča, ali na primer Kamnik ter Zagorje in Hrastnik, ki sta blizu bolnišnice Trbovlje.

Po tem predlogu ministrstva za zdravje bi delovalo 12 urgentnih centrov ter med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Reorganizacijo dežurnih služb v lokalnih zdravstvenih domovih in uvajanje urgentnih satelitskih centrov je načrtovala že ministrica v Cerarjevi vladi Milojka Kolar, a so predlog po številnih protestih javnosti umaknili.

Vsako leto pri nas doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi, srčni infarkt pa okrog 2000, kar pomeni, da so vsi ti tudi življenjsko ogroženi, če ne dobijo pomoči pravočasno. Veliko primerov možganske kapi lahko ima za posledico invalidnost, če pridejo k zdravniku prepozno. V takšnih primerih vsaka minuta šteje in v krajih, ki so od urgentnih centrov preveč oddaljeni, bi lahko bila že slaba cestna povezava ali pa nedostopnost za bolnika, ki nujno potrebuje zdravniško pomoč, usodna. Zato je ljudi upravičeno strah, da bo preživetje bolj odvisno od tega, kje te kap zadene, kot pa, kako te zadene. K temu je treba prišteti še različne nesreče, v katerih se ljudje tako hudo poškodujejo, da so življenjsko ogroženi.

V Sloveniji že petnajst let poteka razprava o reformi zdravstvenega sistema, nastala je celo nekakšna bela knjiga o slovenskem zdravstvu, ampak stvari se odvijajo samo od slabega na še slabše. Ljudje od vseh teh študij in analiz nimajo kaj dosti. Zdravniki napovedujejo v januarju stavko, čakalne vrste se podaljšujejo, vse več ljudi pa je brez družinskega zdravnika, čeprav redno plačujejo prispevke za zdravstvo. Če bo še urgentna pomoč slabše dostopna, zna to sodu izbiti dno.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije