Komentar Mateja Fišerja: Aktivisti in teroristi

Pred kratkim sem ponovno naletel na dokumentarec o študentskem časopisu Tribuna. Kot je bilo videti, je bil ta časopis hrbtenica, ki je v analognih časih omogočala izražanje drugačnih mnenj novim generacijam. Ljubljana je bila tudi v tistih časih evropski fenomen, saj je imela Radio Študent, ki velja za prvo študentsko radijsko postajo v Evropi (ustanovljen 1969.) in je držal primat v dajanju možnosti študentskega glasu in gledanja stvari iz drugačnega zornega kota.

Glas študentske populacije je več kot zgolj nerganje in iskanje odklona od prejšnjih generacij, gre za najbolj vitalen glas, ki je motor razvijajoče se družbe. Kot je bilo povedano v dokumentarcu o Tribuni, je bil v tistih časih sovražnik jasno določen, in to je bil sistem, ki je marsikoga v marsičem omejeval. Res je sicer, da se človek na vse navadi, predvsem ko ga držiš dovolj dolgo zaprtega in mu ne daješ informacij o drugačnem. Študentska generacija se je v celotni Evropi borila proti sistemu, protesti so imeli različne osnove, vendar enak cilj, narediti družbo boljšo. V človeški naravi je pač zapisano, da je na svetu zato, da naredi to družbo boljšo. Cilji so sicer plemeniti, vendar so lahko vprašljive poti. In tako na eno in isto stvar gledamo iz različnih zornih kotov in so nekateri aktivisti in drugi teroristi. Odvisno, kdo jih gleda.

Tako je tudi v Nemčiji v času študentskih protestov obstajala ekipa aktivistov, ki je začela uporabljati radikalnejše metode, končala pa v terorizmu. Nekatere od njih še danes iščejo, tisti iz tako imenovane prve in druge generacije pa so svoje dvajsetletne kazni že odslužili in so na prostosti. Ker je tudi tam bil na drugi strani sistem, ki ni želel prisluhniti aktivistom. Ko postane glas aktivizma prezrt in začne uporabljati »odmevnejša sredstva«, zaide v terorizem.

Tribuna je v časih, ko so jo prepovedovali, dosegala izjemne naklade, ko pa je sistem padel in je bilo vse dovoljeno, so mnogi aktivisti izgubili svoje najpomembnejše sredstvo, sovražnika. Ko izgubiš sovražnika, izgubi smisel tako aktivizem kot tudi terorizem. Vendar kot kaže, ni vse tako »črno«. Prav te dni so na plan prišle nove odmevne aktivnosti. Zadnja generacija (Letzte Generation, Last Generation, Última Generación), ki si je ime nadela v analogiji z Rafovimi generacijami in se bori za okolje.

Tako imenovanim klimaaktivistom je v četrtek uspelo blokirati frankfurtsko letališče, saj sta se dva od njih zalimala na pristajalno stezo. Pred tem so svoje mnenje izražali tako na letališču v Kölnu, Londonu kot na Dunaju in drugih, je pa blokada frankfurtskega letališča vsekakor najbolj odmevna, saj gre za največje letalsko križišče v Evropi. Zadnji generaciji je uspelo najti sovražnika. So proti uporabi fosilnih goriv. Po domače za ohranjanje okolja. Prav tako imenovani klimaaktivisti v zadnjem času prihajajo na naslovnice medijev s svojim limanjem na ceste, ko v času največjih prometnih konic blokirajo promet v mestih. S svojim dokaj enostavnim načinom naredijo veliko zmedo v prometu, gre pa mogoče za znak, ki ga ne velja prezreti, ker kot smo videli v preteklosti, se neupoštevanje glasu aktivizma lahko spremeni v terorizem, potem pa se na veliko sprašujemo, kaj je šlo narobe.