Komentar Mateja Fišerja: Glas vode
Ob bistrem potoku je mlin, gre naša ljudska. Današnjega izvoda časopisa marsikateri bralec ne bo vzel v roke. Bodisi ne bo imel časa bodisi ne bo imel možnosti, ker časopis do njega ne bo prišel. Zaradi vode. Pred dnevi so strokovnjaki napovedali, da bosta naslednja dva dneva milo povedano kritična. Poleg toče in vetra nam je manjkalo samo še veliko dežja in naraščanje rek. In stvari so se uresničile. Žal. Voda je eden osrednjih elementov, na katerem temelji turizem in vse, kar sodi zraven. Tako poleti kot pozimi sledimo vodi, naj bo to morje, reke, jezera ali sneg. Gasilstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo.
Ne vem, kako je do tega prišlo, vendar so pri nas gasilci prisotni v vsaki vasi. Tudi v Avstriji so baje gasilci prisotni v vsaki vasi, poleg tega ima vsako gasilsko društvo še pleh muziko in vsaka od teh pleh muzik igra vsaj pet Avsenikovih skladb. Toliko o avstrijskih gasilcih in pleh muziki. Prednost lokalne organiziranosti in povezanosti je vsekakor v učinkovitosti, ko je treba braniti svoj ali sosedov dom. In to nam je, kot je videti skozi zgodovino, uspelo zelo dobro in zadeva nekako deluje. Pred leti je tudi vsaka vas imela nekoga, ki je imel doma rampo, s katere je streljal rakete proti toči. Danes tega ni več, danes branimo svoje nebo iz večjih središč in zadeva deluje podobno kot pri gasilcih na Madžarskem.
Oni so svoje gasilske moči centralizirali v regijskih središčih in baje imajo odzivni čas za požar približno petinštirideset minut. V nasprotju s Slovenijo, ko se minute od klica o požaru do prihoda gasilcev na lokacijo štejejo na prste dveh rok. Če v upravnem delu ugotavljamo pomanjkljivosti lokalne samouprave, ko populizem najprej zagotovi reflektorje na nogometnem igrišču, preden vas dobi vodovod in kanalizacijo, pa ima v nekaterih segmentih lokalnost tudi prednosti. To vsekakor velja pri stvareh, ko je treba stopiti skupaj in stvar narediti. Prav zaradi tega je lokalni način premišljevanja lahko tako prednost kot pomanjkljivost, nevarnost.
Prednost je, ko govorimo o reševanju lokalnih težav, pomanjkljivost pa, ko je treba videti širšo sliko, kot je na primer urejanje prostora. V zimskem času smo mnogokrat priča, da je sneg splužen ali ne zgolj do meja posamezne občine. Ker pač gledamo sliko lokalno in urejamo vsak svoj vrtiček. Ne glede na to, ali se prebivalci posamezne občine vozijo tudi po drugi občini, ki mogoče nima tako učinkovite zimske službe ali ne toliko snega. Vendar nas stvari ne zanimajo. Prometni znak naše občine je naš svet. In v dneh, kot je današnji in kot jih je v letošnjem poletju nekaj že bilo, nam je narava spet pokazala svoj pravi obraz. Svojo moč, predvsem pa, kot to imenujemo v likovni umetnosti, pokazala pravi proporec.
Mogoče je zdaj pravi čas, da se začnemo tega proporca tudi zavedati. Res je, da o vodi premišljujemo zgolj takrat, ko je treba ob njej najti prostor za svojo brisačo. Ni dovolj, da plužimo pred lastnim pragom. Dobri golfisti vedo, da je ključni element za uspešno igro znati prebrati teren. Videti je treba, kako je igrišče narejeno, od kod prihaja veter, kje so vzpetine in nakloni. Tako se moramo naučiti prebrati tudi pot vode. V širšem formatu. Mi smo zgolj ena od točk na tej poti.
Danes vidimo, da urbanizem in urejanje krajine ni zgolj moteči dejavnik pri izdaji gradbenih dovoljenj in da hiša ne more stati kjer koli. Tudi tam ne, kamor voda pride. Prav zaradi tega velja pogledati večji format, prebrati teren in zasnovati krajino tako, da bo znala odgovoriti tudi na najbolj nepredvidljive razmere. Ker je bolje, da slišimo glas gasilske trobente kot gasilske črpalke.
