Komentar Mateja Fišerja: Kultura na poti

Za Boba Dylana velja, da je veliko na poti. Lahko bi rekli, da je na poti prekleto veliko. Nekateri celo trdijo, da je Dylan na turneji že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Neprenehoma, kot ribniški prodajalci suhe robe. Tudi ti so neprenehoma na poti. Srečaš jih v vsaki vasi, v vsakem še tako zakotnem zaselku.

Zaradi tega velja tista o Ribničanih in Odrančanih, da ko je Kolumb prišel v Ameriko, je najprej srečal Odrančana, ki je tam že prodajal ajdovo kašo, in ko sta Armstrong in Aldrin stopila na Luno, ju je tam pričakal Ribn'čan, ki je tam že prodajal suho robo. Kot kaže, je to vzorec, ki prinaša uspeh. Nenehno moraš biti na turneji.

Res je, da obstajajo dejavnosti, pri katerih ne moreš kar tako oditi na turnejo, tako kot Ribn'čan s suho robo, ampak te nekam mora pač nekdo tudi povabiti. Ampak da ne bo pomote, tudi Ribn'čanje ne gredo kar tako, tudi njih nekdo kar tako ne povabi ampak gredo tja, kjer vedo, da je njihova publika. In to so naštudirali čez leta, desetletja, mogoče tudi stoletja. Sami vedo, kateri dogodki in kraji so tisti, kamor se splača iti, kje moraš biti prisoten. V zadnjem času smo priča temu, da je tudi nekdo v slovenski kulturi ugotovil, da je treba iti na turnejo. Tako kot Dylan, Taylor Swift in Ribn'čanje.

Pred kratkim se je končal Frankfurtski knjižni sejem, kjer je Slovenija kot častna gostja pridobila prepoznavnost, bolj zanimivo pa je, da je mnogo institucij zunaj države prepoznalo naše avtorje. S tem se je povečalo zanimanje za dela naših avtorjev in posledično sledijo vabila. Ozračje je ogreto in avtorji so na turneji.

Takoj za Frankfurtom je sledil dunajski knjižni sejem in prav Dunaj naj bi bil poleg Slovenije naslednji velik trg za slovensko kulturo. To dokazuje izjemno velika prisotnost naših avtorjev, ki se predstavljajo tako na Dunaju kot tudi v preostalih delih Avstrije. Poleg knjižnega sejma, na katerem je bil predstavljen avtor, ki je trenutno največ na turneji in je v Avstriji podobno cenjen kot doma, Drago Jančar, so svoja dela predstavljali tudi Vinko Möderndorfer, Maja Haderlap, Mojca Kumerdej, Maja Kastelic in Žiga Gombač.

S svojimi risanimi knjigami je v avstrijskem prostoru dobro zasidran tudi Zoran Smiljanić in s sinom Ivanom sta tokrat predstavila požig narodnega doma v Trstu, pred sejmom so bila predstavljena dela Maruše Krese, Gorana Vojnovića, Andreja Blatnika, Aleša Štegra, Samire Kentrić, razstave so odprli Mirko Rajnar, Gašper Kunšič, Dan Adlešič in Maruša Uhan, sledijo Aleksandra Vajd in Maja Smrekar, muzikanti od Vite Mavrič do koncerta Slovenija Tria in veliko število glasbenikov, ki na Dunaju bodisi študirajo ali sodelujejo v različnih zasedbah, pa jih tukaj ne uspemo našteti. To so zgolj ustvarjalci, ki so bili na Dunaju ali v Avstriji prisotni v zadnjem mesecu.

Skratka, s pomočjo Javne agencije za knjigo in podporo hrbtenice izvoza slovenske kulture, ki jo predstavljata Slovenski kulturni in informacijski center SKICA, ki ju zaenkrat imamo zgolj v Avstriji in Nemčiji, slovenska kultura pridobiva prepoznavnost tudi v nemško govorečem prostoru. Na tem mestu se vsekakor vidi dolgoletno delo teh institucij, obenem pa rezultat dolgoročnega in sistematičnega dela v nekem prostoru. Če želiš, da te prepoznajo, moraš oditi na turnejo. Kot Dylan in Ribn'čanje.