Komentar Mateja Fišerja: Lj – Netflix
Ko se je pred leti v Netflixovi nadaljevanki znašla ena od naših kuharic, je iz lokalne zvezde čez noč postala globalno prepoznavna osebnost. Nove platforme, kot je Netflix, že dlje vzbujajo pozornost, tako med profesionalci kot tudi končnimi uporabniki, saj so z neposrednim dostopom do občinstva zaobšli nekdanji sistem velikih studiev in distributerjev. Doseg končnih uporabnikov, ki jim za gledanje filma ni treba oditi v kino ali čakati na termin na televiziji, je odprl vprašanja tako avtorskih pravic kot dostopnosti posameznih vsebin publiki, ki ji je posamezna vsebina namenjena ali ne.
Po drugi strani so tovrstni servisi, ki so bili v svojem osnovnem izhodišču kanali distribucije, postali tudi producenti ali ustvarjalci vsebin in so s tem svojim početjem še dodatno zamajali ustaljene poti zabavne industrije. Multiplikativnih učinkov nadaljevank, filmov in glasbenih nastopov se zaveda marsikatera turistično in gospodarsko razumevajoča država, pokrajina ali kraj. Prav zaradi tega se v zakulisju pri izbiri lokacij za na primer Jamesa Bonda tepejo tako velike kot majhne pokrajine ali kraji. Pri nas nekateri še pomnijo filme Vinetou, ki so bili posneti tudi na Plitvicah, in te so tudi zaradi tega postale ena najbolj zanimivih turističnih destinacij v bivši Jugi.
Tako je nadaljevanka Seks v mestu obudila del New Yorka, ki je postal ena najbolj zaželenih in posledično najdražjih lokacij za bivanje. Korejci množično obiskujejo hrvaška mesta, ker so tam posnete nekatere popularne nadaljevanke, zadnji primer pa je doslej neznan in miren trg v Parizu, ki je izgubil anonimnost zaradi Emily in ameriških turistov. Nekateri za tovrstno pojavljanje plačajo. Veliko, zelo veliko. In tako se je skozi stranska vrata na Netflixu pojavila tudi Ljubljana. Nezanimivo življenje ameriškega zbiralca PEZ-figuric, ki ni nikoli zapustil Michigana, dobi svoj dramatični preobrat, ko vidi figurico PEZ in zasliši izraz Kolinska.
Prva pot v Evropo ga pelje prav v Ljubljano, v tovarno Kolinska, kjer izdelujejo PEZ-figurice, ki jih na ameriškem trgu ni in so med zbiralci zelo cenjene. S tem se začne film, ki sliši na ime The PEZ Outlaw in je bil na Netflixu lansiran oktobra 2022, šele resnično zapletati. Skratka, da ne izdamo nadaljnje vsebine, lahko opozorimo le na dejstvo, da obstaja na svetu in predvsem v ZDA množica zbiralcev PEZ-figuric in častilcev gospoda z imenom Steve Glew, ki ga nekateri tudi imenujejo PEZ God. PEZ-bombone je leta 1927 na Dunaju izumil Eduard Haas III. Do danes so preživeli marsikatero vojno in politični sistem in ostali neke vrste kultni izdelek, ki nikoli ni bil kaka velika tema, vendar je bil vedno nekje zelo blizu in zraven.
Mogoče je tudi to del uspeha. Skratka, PEZ-figurice med pravimi zbiralci ali lahko bi rekli PEZ-skupnostjo dosegajo zelo visoke cene. Ker na ameriškem trgu niso bile prisotne enake figurice kot v Evropi, so te naše, še posebno pa takšne, ki so bile izdelane v omejenih serijah in »eksotičnih« tovarnah, še posebno cenjene. Ko boste v ulicah okoli stare tovarne Kolinska (v filmu je napisan naslov Šmartinska c. 30) zagledali kakšnega ameriškega turista, lahko sumite, da gre za katerega od pripadnikov PEZ-skupnosti. Po nekaterih podatkih je PEZ-zbiralcev več kot 6 milijonov. In tako lahko po vsem trudu s potico in praženim krompirjem na koncu postanemo prepoznani po PEZ-bombonih. Čim prej bo treba pri PEZ naročiti kakšno figurico z žabjo ali zmajsko glavo ali tako s podobo Luke Dončića, ki se bo prodajala zgolj v Ljubljani. Te zbiralci zagotovo nimajo.
