Komentar Mateja Fišerja: Ministrov traktor
Tako na prvi pogled, ko nekoliko pojadraš po spletu, najdeš rabljeni traktor john deere 8530 letnik 2009 za 90.849 EUR. Desetkilski žakelj krompirja, ki ni v akciji v eni od naših trgovin, nanese 9,99 EUR. Ob preprosti kalkulaciji to pomeni, da kilogram krompirja znese 1 EUR.
Upoštevajoč klasično poslovno prakso v naši deželi, kjer trgovina in država od maloprodajne cene pobereta polovico, bi moral kmet, da povrne investicijo v slabih petnajst let star traktor, narediti 200 ton čistega. Upoštevajoč cene semen, gnojil, dela, energentov, pakiranja in skratka vseh stroškov proizvodnje se realna kalkulacija giblje v deset- ali dvajsetkratniku tega izračuna. Tako si lahko privoščiš rabljeni traktor, zgolj vozilo brez priključkov, ki jih potrebuješ za konkretne operacije. In ni jih malo, ni malo kmetov, ki imajo tovrstne ali hujše traktorje.
Ker minister prihaja s podeželja in se veliko vozi naokoli, si je omislil mercedesa, ki je vreden prav toliko kot omenjeni traktor. Ker minister prihaja s podeželja, ker je vse, kar ni Ljubljana, v Sloveniji pač podeželje, dobro ve, da je mercedes john deere med avtomobili. Zato je izbral tega.
Na tem mestu pa se je malo prekalkuliral. Ker v Ljubljani pač vedo, koliko stane mercedes, ne vedo pa, koliko stane traktor. Prekalkuliral se je tudi zaradi tega, ker prihaja s podeželja.
Ko se v naši vasi kdo pripelje z novim traktorjem, najprej da za rundo in odojka, s tem postane spoštovan vaščan, ki ga vsi cenijo in mu želijo dobro srečo pri vožnji in delu. In po tej analogiji je minister tudi pričakoval, da ko se pripelje z novim avtomobilom, ki je vreden zgolj toliko kot petnajst let star traktor, bo tudi v metropoli postal cenjen in mu bodo zaželeli srečo, vendar se je pri tem ponovno malo prekalkuliral.
V prestolnici so ga, še preden mu je uspelo dati za rundo in odojka, pričakali z vilami in ga nasadili. Čeprav ta avto ni njegov, ampak je to avto, ki je od vseh nas, ker smo ga kupili vsi mi in s tem ne bo postal zgolj on boljši državljan, ampak bomo zaradi tega vsi mi postali boljši ljudje.
Nekateri bi rekli, da gre za afero, drugi pa, da so državljani najbolj nehvaležna bitja, kar jih poznamo. Nehvaležni državljani v navezi s hudobnimi novinarji so največja grožnja oblasti. Ko novinarji s svojimi nehvaležnimi vprašanji vrtajo po temah, ki se jih ne tičejo, namesto da bi poslušali, kar nam govorijo vladajoči, ustvarjajo zgolj nespoštovanje do plemenitih potez vladajočih. Ko poslušamo argumentacije vladajočih, zakaj so naredili katero od potez, se vsakemu povprečnemu pridelovalcu krompirja zdi, da ga imajo za neumnega.
Počutimo se kot otroci, ki so odprli novoletna darila in ugotovili, da je iz njih nekdo pojedel čokoladice, ostale pa so samo mandarine. Pa pridejo dobri ljudje, ki otrokom razložijo, da so mandarine zdrave, čokoladice pa pokvarijo zobe. In v tem slogu se že nekaj časa odvija ta tako imenovani dialog, pa naj bodo to nutrije, prehranjevanje z mesom, vojaški šov in vse druge tedenske teme, ki jih naenkrat kar ne zmanjka.
To je ta dialog ali pogovor. Vendar dobro vemo, da se vsak dialog odvija na ravni neumnejšega, ampak ne vemo, kdo je v tej igri kdo. In tukaj je kavelj. Na koncu pa so tako in tako za vse krive poplave. Če bi s sanacijo mislili resno, bi minister kupil nov traktor. Vendar tudi to ni dovolj, ker je za srečno vožnjo treba dati za rundo in odojka.
