Komentar Mateja Fišerja: Nadaljevanke
Brisanje med resničnostjo in fiktivnim, izmišljenim svetom je od pojava množičnih medijev predmet večjih ali manjših razprav. V bistvu verjetno fiktivni svet spremlja človeštvo vse od njegovega začetka. Mogoče prav fikcija razlikuje človeka od drugih naravnih vrst. Za zdaj še nimamo podatka, ali ribe, tulipani in mroži tudi sanjajo. Mogoče pa. Pri človeku je pač navidezni svet prisoten, odkar je zavrela kakšna sliva ali grozdje ali odkar se je prežvečilo kakšno naravno zelišče, ki je naenkrat ustvarilo zanimivejši pogled na svet. Tako lahko neznanstveno trdimo, da je človeška vrsta nagnjena k zadevanju in da se pač svet na takšen ali drugačen način zadeva od svojega nastanka.
V tem delu tudi Slovenci nismo izjema. Skratka, v himni imamo poklon substanci, ki nam ob pravilni dozaciji pričara svet, ki je naenkrat lepši. Na tem mestu moramo biti pravični. Da ne bo pomote, da so trte obrodile, ni zakonsko določen simbol naše državnosti in obstoja naroda, ampak je to del Prešernovega besedila iste pesmi, katere sedma kitica je državni simbol poleg grba in zastave. Vendar gre pač za del istega besedila, ki zgolj kot celota predstavlja to, kar je mislil pesnik, in ne vsaka kitica posebej. Če beremo med vrsticami, bi lahko rekli, da smo s tem na neki način formalizirali vzporedni oziroma fiktivni svet, obstoj nečesa, kar lahko vidimo zgolj s podporo substanc.
Tako je vsaka tehnična revolucija prispevala, da se sleherniku predstavi tudi namišljeni svet. Predvsem v začetku uporabe tehničnih novosti, ko ljudje še ne dojamejo njihovih zmožnosti, ima to lahko velik vpliv. Pomnimo zgodbe, ko so ljudje pobegnili iz dvorane, kjer se je prvič predvajal prihod vlaka na postajo bratov Lumiere, saj niso razumeli, da gre za tehnološko podprto podobo. Tako je v ZDA leta 1938 nastala masovna panika, ker so ljudje verjeli, da so planet napadli marsovci, šlo pa je zgolj za predvajanje radijske igre, podobno pa je v mnogih mestih skrb dvignila elektrifikacija, saj so nekateri takratni teoretiki zarot trdili, da električna mestna razsvetljava oddaja valove, zaradi katerih bodo ljudje oslepeli in zboleli za novimi boleznimi.
Iz dneva v dan se soočamo z novimi tehnološkimi pridobitvami, ki prispevajo k ustvarjanju fiktivnega sveta. Skupni imenovalec vseh teh pojavov pa je, da potrebujejo vedno manj časa, da preplavijo svet. Če je bilo nekoč treba cel teden čakati na nov del nadaljevanke in smo radovedno špekulirali, kaj bosta storila Alexis in Blake iz Dinastije, so danes na voljo kar cele sezone oddaj in nadaljevank, ki si jih gledalec ogleda na mah. Naslednji korak pa je to, kar se dejansko dogaja v okolju, ki smo ga nekoč razumeli kot polje resničnosti. To, kar počne današnja politika, je mnogo bolj brutalno in mnogo bolj fiktivno, kot smo lahko gledali v kateri koli od nadaljevank ali si zamislili pod različnimi substancami. Videti je, da smo vsi skupaj zgolj soudeleženci ene nove nadaljevanke ali resničnostnega šova. Žal zelo slabega. Tista radijska iz leta 1938 se je imenovala The War of the Worlds, vojna svetov.
