NA EKS

Komentar Mateja Fišerja: Partizani in Nemci

Stvari, ki se dogajajo v današnjem svetu, so zelo povezane in kompleksne, zato nam znanje o partizanih, Nemcih, kavbojih in Indijancih ne pomaga dovolj.
Fotografija: Po padcu zidu v Berlinu se je spremenilo tudi razmerje med partizani in Nemci. FOTO: zaslonski posnetek youtube
Odpri galerijo
Po padcu zidu v Berlinu se je spremenilo tudi razmerje med partizani in Nemci. FOTO: zaslonski posnetek youtube

Naš blok na Staneta Rozmana je bil v sedemdesetih postavljen tik ob vrsto visokopritličnih hiš, tipičnih za staro Soboto. Tam je še stala zapuščena pekarna z visokim dimnikom, celoto pa so dopolnjevali asfaltirano parkirišče s transformatorjem in zapuščeni sadovnjaki, ki so vezali Cvetkovo – poimenovano po Štefanu Cvetku, ki so ga starega dvaindvajset let Madžari skupaj z Evgenom Kardošem leta 1941 na grajskem dvorišču obesili – in Gregorčičevo. Tukaj smo se šli partizane, Nemce, kavboje in Indijance. Pri partizanih in Nemcih je bilo kristalno jasno, kdo je na pravi strani in kdo ne, pri kavbojih in Indijancih pa ta črta ni bila več tako jasna.

Tako so strokovnjaki ponovno začeli ugotavljati, kaj se dogaja, ko je bil leta 1989 izvršen atentat na direktorja Deutsche Bank Alfreda Herrhausna. Preciznost izvršitve tega atentata je zainteresirala tudi balistike, saj je izstrelek zadel točno v del blindiranega avta, kjer je sedel Herrhausen, šofer pa je ostal živ. Pod atentat se je podpisalo nemško levičarsko gibanje RAF – Rote Armee Fraktion, za katero se je menilo, da ne obstaja več, vendar se je prebudila tako imenovana tretja generacija tega gibanja, ki je postalo poznano v sedemdesetih.

Glede na način izvršitve in izbiro orožja so strokovnjaki za terorizem našli povezave v Milanu, Københavnu in celo v palestinskem gibanju PLO, s katerim je RAF sodeloval že pri krizi na olimpijadi v Münchnu in pred tem.

Pri nas v tistem času tovrstne teme niso bile na prvih straneh, saj je nekaj dni pred tem padel berlinski zid in pričakovanja so bila usmerjena v vprašanje, kaj bo po tem. Vzhod in Zahod sta se začela povezovati. Začele so se iskati povezave ljudi, ki so prihajali z Vzhoda ali se tja ponovno vračali. Z Vzhoda je prihajal tudi brooklynski rabin Menachem Mendel Schneerson ali, kot ga tudi imenujejo, Rebbe, najpomembnejši rabin dvajsetega stoletja, ki je prerodil hasidijsko judovsko skupino Chabad Lubavitch. Ta je pod njegovim vodstvom postala najpomembnejše judovsko gibanje v svetovnem merilu.

Čeprav je bil Schneerson vedno lociran v Brooklynu, je ustvaril več kot tri tisoč podružnic v številnih državah po svetu in so k njemu hodili vsi predsedniki od Richarda Nixona do danes, povezan je bil z Rusi, saj je njegovo gibanje dobilo ime po kraju Lubavitch v Rusiji, od koder izvira, svetoval je tako Arielu Šaronu, večini izraelskih predsednikov in premierjev, vključno z Netanjahujem, ki ga je v svojem govoru v Združenih narodih celo citiral. Trump je razglasil njegov rojstni dan za ameriški dan izobraževanja, Ivanka Trump pa je ob volitvah molila na rabinovem grobu za izvolitev svojega očeta. Rabinov nauk ima še danes zelo velik vpliv na vseh koncih sveta, povezave pa lahko pojasnijo marsikatere poteze v današnjem svetu, ki jih zunanji opazovalci ne moremo logično razložiti.

Stvari, ki se dogajajo v današnjem svetu, so zelo povezane in kompleksne, zato nam znanje o partizanih, Nemcih, kavbojih in Indijancih ne pomaga dovolj, saj se pozicije velikokrat spremenijo v svoje nasprotje.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije