Komentar Mateja Fišerja: Strükovski Viktor

»Za male je čaral iz rutic golobe.

Velikim je punco prežagal na dvoje.

Požiral je ogenj in hodil po zraku.

Včasih je z mečem prebadal zaboje,

ukradel je uro, dekletu poljub.

Kraljice in kralje je vlekel z rokava

in zajce je copral iz zlate posode.

Zardelim damam je vračal perilo.

Hipnotiziral je tolste gospode.

So lajali v luno in lizali tla.

Vsem drugim je čarati znal.

Le svoji duši prave ljubezni nikoli pričarat ni znal.«*

Mnogi, ki so ga poznali, bi rekli, da jo je Predin napisal za Strükovskega Viktorja. Oštirja ali oštarđaša po domače, ki je bil veliko več kot zgolj to ali mogoče zgolj to. Ker v vrsti odhajajo oštirji, ki niso nosili tatujev na rokah, ampak v srcu. Eden teh je bil Strükovski Viktor, Viktor Šiftar iz Stükovec. S tatuji na srcu in veliko bolj jebeni igralec, kot so mnogi novodobni, ki se pojavljajo na naslovnicah.

Viktor je gostilno živel in gostilna je bila ikona okolja, v katerem je živel Viktor. Tisti, ki smo nekoliko mlajši in smo ga spoznali v njegovih poznejših letih, se nikoli nismo mogli načuditi nemirnosti duha, ki lahko nekoga nosi skozi dan. Čeprav v zrelejših letih, mu je bila vsak dan vedno v glavi nova ideja, kaj je treba ušpičiti, da bo dan imel svoj smisel. Ker dan brez pizdarije ni dan, vreden življenja. Tudi takrat, ko je bila gostilna že formalno zaprta, je bil na zadnji strani vhod, ki je bil za tiste prave goste vedno odprt, in Viktor je bil vedno za akcijo.

Kot je rad sam omenil, sicer z digitalizacijo ni bil ravno na ti, ker je baje imel predebele prste, da bi tipkal cene na majhni tipkovnici, ampak je na koncu šlo za vprašanje, kako ste bili zadovoljni, in takšen je bil račun. Res je, da je prej preveril, kakšen avtomobil si parkiral na dvorišču, da gosta ne bi podcenil. Pri njem so se zbirali vsi, ki so kaj pomenili, in vsem je znal čarati.

Vedel je veliko več, kot vedo novodobni novi obrazi, vedel je, kaj mislijo naši voditelji, vedel je, kaj mislijo avstrijski parlamentarci, vedel je, kaj misli grofica iz Štajermarka, vedel je, kaj mislijo italijanski lovci in dohtarji, vedel je, kaj mislijo madžarske kurbe, kaj domači muzikantje, vedel je, kdo in kje ima nezakonske otroke, in če mogoče česa ni vedel, je vedel, koga mora poklicati, da bo vedel. Zato je bil Viktor predvsem oštarđaš in vsi, ki niso vedeli, česa ne vedo, so vprašali Viktorja. Ker je bila gostilna za ta prave vedno odprta in ker je pošteno povedano stala na njegovi ženi Margici. Viktor pa je bil predvsem čarovnik, ki je znal čarati. Takih več ne delajo.

*Utrujeni čarovnik, avtor besedila in glasbe Zoran Predin