Komentar Mateja Lahovnika: Banke in solidarnost
Vlada namerava z novim davkom za obnovo zbrati 1,3 milijarde. Osnova za davek pri fizičnih osebah bo dohodnina, pri gospodarstvu pa dobički. Ne smemo pa spregledati, da nekateri v gospodarstvu plačajo zelo malo davka od dobička, ker izkoriščajo različne olajšave. Najlepši primer tega so banke, ki imajo rekordne dobičke, ampak plačajo zelo malo davka na dobiček, ker naš davčni sistem omogoča kot olajšavo uveljavljanje izgub iz prejšnjih let. Te izgube bank pa smo pokrili vsi davkoplačevalci.
Slovenija je v vrhu držav EU po razliki med obrestnimi merami, po katerih banke posojajo denar, in med obrestnimi merami, po katerih si ga izposojajo od prebivalstva. Zato rekordni dobički bank, ki poslujejo v Sloveniji, niso naključni. Nekatere imajo v svojih portfeljih tudi državne obveznice, s katerimi smo jih sanirali. Sanacija bank nas je stala med 4 in 5 milijardami evrov, velik del tega pa s prodajo bank država nikoli ni dobila povrnjenega. Zato bi moralo biti logično, da tudi banke, ki smo jih sanirali, sedaj po poplavah prevzamejo pomembno breme sanacije. Z nekaj simboličnimi donacijami se pač ne morejo izvleči. Vlada bi morala določiti davek na bilančno vsoto bank v višini, ki ne bi ogrozila njihovega poslovanja, hkrati pa bi tudi banke, ki zaradi izkoriščanja davčno priznanih izgub iz preteklosti plačajo zelo malo davka od dobička, prevzele del bremena.
Banke smo sanirali vsi in zdaj je čas, da tudi one prispevajo svoj delež za obnovo.
Bilančna vsota vseh bank v Sloveniji je okrog 50 milijard. Če bi vlada določila davek v višini 0,2 % od bilančne vsote letno, ki bi ga banke v sklad za obnovo plačevale pet let, bi zbrali pol milijarde evrov. Premier Golob je sicer napovedal, da bodo tudi banke nosile delež bremena, ampak je treba to tudi sprejeti v obliki nove dajatve, ki ne bo ogrozila poslovanja bank. Ne bi bilo legitimno, da vlada naloži novo dajatev prebivalstvu in podjetjem, hkrati pa bi se banke zaradi davčnih izgub iz preteklosti, ki smo jih pokrili vsi, izvlekle le s simboličnimi prispevki v sklad za obnovo. Bankirji radi govorijo o trajnosti in družbeni odgovornosti, zato lahko banke zdaj prispevajo za obnovo države, v kateri poslujejo.
