NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Božičnica
Monopolna podjetja božičnice ne bi smela izplačevati, če to prelivajo v višje cene storitev.
Odpri galerijo
Tradicionalno je ob začetku božično-novoletnih praznikov aktualno tudi vprašanje izplačil nagrad oziroma božičnic zaposlenim. Lani je malo manj kot četrtina vseh zaposlenih decembra prejelo 13. plačo oziroma božičnico. Zaposlenim v javnem sektorju, kot so na primer medicinske sestre, gasilci, policisti ali vojaki, božičnica po zakonu ne pripada.
V zasebnih in mnogih državnih podjetjih pa je davčno ugoden način nagrajevanja zaposlenih. Izplačilo božičnice oziroma trinajste plače ob koncu leta namreč ni več obremenjeno z dohodnino, če izplačilo ne presega povprečne plače v Sloveniji. Zneski izplačila božičnice so različni, od sto pa tudi do 3000 evrov.
Prav je, da zasebna podjetja, ki poslujejo na konkurenčnem trgu in so uspešna, svoje zaposlene ob koncu leta primerno nagradijo. Navsezadnje so zaposleni tisti, ki imajo največ zaslug za dobre poslovne rezultate. Precej bolj problematično pa je, ko visoke božičnice izplačujejo monopolna državna podjetja, na primer v energetiki ali komunali.
Tako kot velja za ves javni sektor bi moralo tudi za monopolna državna podjetja, ki božičnice ne bi smela izplačevati, če to prelivajo v višje cene storitev. Višje cene storitev monopolnih podjetij namreč znižujejo realni dohodek vsem preostalim zaposlenim in upokojencem.
Po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) spada Slovenija med države, kjer se je realni razpoložljivi dohodek najmanj povečal. Kupna moč v drugih državah OECD narašča hitreje od BDP, Slovenija pa je izjema prav zaradi povečevanja različnih dajatev in rasti cen v monopolnih dejavnostih. V Sloveniji so monopolna podjetja praviloma v lasti države ali lokalne skupnosti.
Slovenski državni holding, ki v imenu države upravlja deset milijard državnega premoženja, bi moral postaviti pregledna in enotna merila za izplačila nagrad, podjetja v državni lasti pa bi se jih morala držati. Monopolna podjetja bi morala najprej dokazati, da so z znižanjem stroškov storitev povečala koristi potrošnikom. Če je tako, so nagrade upravičene, sicer pa so v monopolnih podjetjih precej problematične.
Monopolna podjetja božičnice ne bi smela izplačevati, če to prelivajo v višje cene storitev.
V zasebnih in mnogih državnih podjetjih pa je davčno ugoden način nagrajevanja zaposlenih. Izplačilo božičnice oziroma trinajste plače ob koncu leta namreč ni več obremenjeno z dohodnino, če izplačilo ne presega povprečne plače v Sloveniji. Zneski izplačila božičnice so različni, od sto pa tudi do 3000 evrov.
Prav je, da zasebna podjetja, ki poslujejo na konkurenčnem trgu in so uspešna, svoje zaposlene ob koncu leta primerno nagradijo. Navsezadnje so zaposleni tisti, ki imajo največ zaslug za dobre poslovne rezultate. Precej bolj problematično pa je, ko visoke božičnice izplačujejo monopolna državna podjetja, na primer v energetiki ali komunali.
Tako kot velja za ves javni sektor bi moralo tudi za monopolna državna podjetja, ki božičnice ne bi smela izplačevati, če to prelivajo v višje cene storitev. Višje cene storitev monopolnih podjetij namreč znižujejo realni dohodek vsem preostalim zaposlenim in upokojencem.
Po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) spada Slovenija med države, kjer se je realni razpoložljivi dohodek najmanj povečal. Kupna moč v drugih državah OECD narašča hitreje od BDP, Slovenija pa je izjema prav zaradi povečevanja različnih dajatev in rasti cen v monopolnih dejavnostih. V Sloveniji so monopolna podjetja praviloma v lasti države ali lokalne skupnosti.
Slovenski državni holding, ki v imenu države upravlja deset milijard državnega premoženja, bi moral postaviti pregledna in enotna merila za izplačila nagrad, podjetja v državni lasti pa bi se jih morala držati. Monopolna podjetja bi morala najprej dokazati, da so z znižanjem stroškov storitev povečala koristi potrošnikom. Če je tako, so nagrade upravičene, sicer pa so v monopolnih podjetjih precej problematične.
