Komentar Mateja Lahovnika: Butalska sodba

Okrožno sodišče je moška, ki sta spolno napadla dekle, obsodilo na zapor, ker je upoštevalo določilo kazenskega zakonika, ki v primeru napada več oseb zaporedoma predvideva zaporno kazen. Višje in vrhovno sodišče pa je sodbo spremenilo in storilcema izreklo le pogojno kazen, ker so menili, da več oseb zaporedoma pomeni najmanj tri in ne najmanj dva storilca. Niso upoštevali namena zakonskega člena, ampak da uporabljamo v Sloveniji dvojino ter da več pomeni vsaj tri in ne vsaj dva. Nisem prepričan, da bi se s tem strinjali tudi matematiki in drugi, ki uporabljajo logiko.

Pravno »črkobralstvo« je sramota za slovensko sodstvo, saj ljudje od sodišč pričakujejo pravico na podlagi vsebinsko smiselne presoje zakona in ne le dobesednega tolmačenja zakona. Če se sodniki opirajo le na »črkobralsko« logiko namesto na namen zakona, se postavi vprašanje, čemu potem na sodiščih ne zaposlimo kar slavistov, ki bodo sodili dobesedno od črke do črke brez širšega razumskega tolmačenja zakona.

Sodba lepo kaže, zakaj imajo ljudje pri nas tako nizko zaupanje v sodstvo in zakaj toliko ljudi meni, da sta pravo in pravica na sodiščih pogosto dva različna pojma. Takšna jezikovna sodba precej spominja na butalsko sodbo, ko so kozla, ki je kradel zelje, kaznovali tako, da so ga pretepali po njegovi senci. Ministrstvo bo sedaj spreminjalo zakonodajo, ampak izvirni problem je v ravnanju višjih in vrhovnih sodnikov, saj so okrožni sodniki razumeli, da dva pomeni več kot ena in razsodili v skladu z namenom zakona. Okrožni sodniki so uporabili zdravo pamet in zakon interpretirali tako, da bi prišlo do pravične in logične odločitve ter storilca poslali v zapor, ampak so se vmešali sodniki na višjih stopnjah. S spremembo sodbe so sodnikom okrožnega sodišča poslali signal, da bi se morali bolj ukvarjati z jezikovno obravnavo in ne soditi pravično po pravu.

Zaradi takšnih in podobnih sodb se ne bi smeli čuditi, da po raziskavah Eurobarometra le okoli polovica vprašanih neodvisnost sodstva in sodnikov ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. Z drugimi besedami, polovica vprašanih nima zaupanja v sodstvo in s takšnimi sodbami se zaupanje le še znižuje.