NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Dan nacionalne zavisti
Dan nacionalne zavisti, ko se javno objavijo vsi dohodki in davki, bi bil smiseln tudi v Sloveniji.
Odpri galerijo
V začetku novembra vsakega leta finska vlada javno objavi dohodke vseh davčnih rezidentov, zato temu dnevu v šali pravijo tudi dan nacionalne zavisti. Tako lahko vsakdo za vsakogar preveri, kakšni so njegovi dohodki oziroma koliko davka plača. Zanimivo je tudi, da se kar 96 odstotkov Fincev strinja, da so davki potrebni za financiranje države blaginje, in da jih skoraj 80 odstotkov pravi, da jih radi plačujejo.
Za skandinavske družbe je značilno, da se po eni strani zavedajo pomena plačevanja davkov, ker se iz tega financirajo javne storitve, po drugi pa imajo prav zato nizko stopnjo tolerance do korupcije in klientelizma. V južni Evropi, posebno pa na Balkanu, je stanje ravno nasprotno. Zavedanje o tem, zakaj so davki pomembni, in pripravljenost za plačevanje davkov sta nizka, toleranca do korupcije in klientelizma v družbi previsoka. Zato tudi mednarodne raziskave kažejo, da sta siva ekonomija in utajevanje davkov v skandinavskih državah redka, v južnem delu Evrope pa že skoraj nacionalni šport.
Če bi podobno raziskavo o plačevanju davkov kot na Finskem opravili v Sloveniji, bi slej ko prej ugotovili, da večina ljudi davkov ne plačuje rada, ker meni, da se z davki zbrani denar ne porablja transparentno. Finski primer kaže, da mora politika najprej poskrbeti, da se bodo z davki zbrana sredstva porabljala racionalno, koruptivne prakse pri porabi javnega denarja pa sankcionirale hitro in učinkovito. Šele nato lahko razmišlja o dvigu davkov ali o uvajanju novih. Pri nas pa so prepogosto zlorabe pri porabi javnega denarja nekaznovane. Zato imajo ljudje precej negativen odnos do plačevanja davkov, ker niso prepričani, ali so namenjeni samo boljšim javnim storitvam ali pa bo del tako zbranih sredstev nepregledno koruptivno odtekel v žepe izbranih posameznikov.
Dan nacionalne zavisti, ko se javno objavijo vsi dohodki in davki, bi bil smiseln tudi v Sloveniji. Seveda pa bi morali objaviti tudi vse socialne transferje, tudi različne subvencije, ki jih prejemajo posamezniki. Tako bi po eni strani videli, kdo in koliko davkov plačuje, na drugi pa, kako se ta denar porablja.
Za skandinavske družbe je značilno, da se po eni strani zavedajo pomena plačevanja davkov, ker se iz tega financirajo javne storitve, po drugi pa imajo prav zato nizko stopnjo tolerance do korupcije in klientelizma. V južni Evropi, posebno pa na Balkanu, je stanje ravno nasprotno. Zavedanje o tem, zakaj so davki pomembni, in pripravljenost za plačevanje davkov sta nizka, toleranca do korupcije in klientelizma v družbi previsoka. Zato tudi mednarodne raziskave kažejo, da sta siva ekonomija in utajevanje davkov v skandinavskih državah redka, v južnem delu Evrope pa že skoraj nacionalni šport.
Dan nacionalne zavisti, ko se javno objavijo vsi dohodki in davki, bi bil smiseln tudi v Sloveniji.
Če bi podobno raziskavo o plačevanju davkov kot na Finskem opravili v Sloveniji, bi slej ko prej ugotovili, da večina ljudi davkov ne plačuje rada, ker meni, da se z davki zbrani denar ne porablja transparentno. Finski primer kaže, da mora politika najprej poskrbeti, da se bodo z davki zbrana sredstva porabljala racionalno, koruptivne prakse pri porabi javnega denarja pa sankcionirale hitro in učinkovito. Šele nato lahko razmišlja o dvigu davkov ali o uvajanju novih. Pri nas pa so prepogosto zlorabe pri porabi javnega denarja nekaznovane. Zato imajo ljudje precej negativen odnos do plačevanja davkov, ker niso prepričani, ali so namenjeni samo boljšim javnim storitvam ali pa bo del tako zbranih sredstev nepregledno koruptivno odtekel v žepe izbranih posameznikov.
Dan nacionalne zavisti, ko se javno objavijo vsi dohodki in davki, bi bil smiseln tudi v Sloveniji. Seveda pa bi morali objaviti tudi vse socialne transferje, tudi različne subvencije, ki jih prejemajo posamezniki. Tako bi po eni strani videli, kdo in koliko davkov plačuje, na drugi pa, kako se ta denar porablja.
