Komentar Mateja Lahovnika: Davčna reforma razburja
Nova mini davčna reforma je razburila delovne ljudi, ker se je vlada loteva na napačnem koncu. Najprej bi morali obvladati visoko javno porabo in se nato vprašati, kako jo bomo financirali, ne pa obratno, da država zaostruje podjetnikom pogoje poslovanja, nič pa ne naredi na previsoki državni porabi.
Še leta 2019, ki je bilo zadnje leto pred korono, so bili izdatki proračuna pod 10 milijard evrov. Nato so prišla leta korone, svetovno in domače gospodarstvo se je ustavilo in državni izdatki so narasli na okrog 14 milijard evrov. Na ta način smo si zagotovili mehek pristanek v krizi in hitro okrevanje gospodarstva po koncu pandemije. Pandemije že dolgo ni več. Državna poraba pa je še višja, in sicer prek 15 milijard, medtem ko naj bi bila naslednje leto že 17 milijard evrov.
Dokler imamo v vladi ministrico za digitalizacijo, ki je kupila 13.000 računalnikov za 6,5 milijona, da ležijo v skladišču in za to ne odgovarja, je težko očitati podjetnikom, da so oni problem. Samo za integracijo Romov se namenja 20 milijonov evrov letno, rezultati na Dolenjskem pa so katastrofalni.
Minister za delo je odšel na paraolimpijske igre v Pariz in iz luksuznega hotela v Parizu sporočal županom dolenjskih občin, da ne znajo reševati problema, njegovo ministrstvo pa bi problem reševalo z zaposlitvijo dodatnih 130 uradnikov na centrih za socialno delo. So ob vsem tem res problem podjetniki, ki plačujejo premalo davkov, ali je to država, ki neracionalno troši denar davkoplačevalcev?
V sistem normirane obdavčitve je vključenih več kot 80.000 podjetnikov, ker je enostaven in davčno ugoden, ampak kakšno legitimnost ima država očitati podjetnikom, da plačujejo premalo davkov, dokler sama kupuje računalnike in sodne palače, ki jih nihče ne potrebuje? Težava ministra za finance niso podjetniki, ki veliko delajo in domnevno plačujejo premalo davkov, ampak so prava nadloga kolegi ministri v vladi, ki ne obvladujejo izdatkov v svojih resorjih. Zato bi bilo veliko bolje, da bi se več ukvarjali s tem, za kaj vse se porablja z davki zbrani denar, namesto s tem, koga vse je še treba priviti za več davka.
