NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Davčne spremembe
Ukinitev usklajevanja dohodninske lestvice z inflacijo vse bolj znižuje razpoložljivi dohodek ljudi.
Odpri galerijo
Finančni minister Andrej Bertoncelj napoveduje, da bo ministrstvo do konca februarja pripravilo predlog davčnih sprememb. Žal se ministrstvo za finance spet loteva davčnih ukrepov na napačnem koncu. Namesto da bi najprej znižali javno porabo za 260 milijonov evrov, na kar opozarja tudi vladni fiskalni svet, razmišljajo le o davčni strani proračuna.
Preden sploh začnejo razmišljati o novih davčnih ukrepih, bi morali odpraviti prikrito zategovanje davčnega bremena ljudi, ki se iz leta v leto povečuje. Povečuje se zato, ker je vlada konec leta 2013 z novelo zakona o dohodnini ukinila samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Ta ukrep naj bi bil krizni in začasen. Krize je že zdavnaj konec, ta škodljivi ukrep, ki znižuje razpoložljivi dohodek prebivalcev, pa ostaja. Tudi na tem primeru se lahko prepričamo, kako začasni krizni ukrepi pogosto postanejo trajni. Realni dohodek je enak, če se plače in pokojnine povečajo natanko za toliko, kot so se povečali življenjski stroški, nominalni pa se seveda poveča.
Davčni zavezanci zato, ker ni več usklajevanja dohodninske lestvice z rastjo življenjskih stroškov, ob enakem realnem dohodku plačajo več davka, ker postopoma prehajajo v vedno višje davčne razrede. Povprečna davčna stopnja se zaradi progresivne dohodninske lestvice tako ob enakih realnih dohodkih iz leta v leto povečuje. Večina tega ne opazi. Teoretično bomo nekoč vsi davkoplačevalci, če se znova ne uvede usklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo, pristali v najvišjem dohodninskem razredu, kjer je mejna davčna stopnja 50 odstotkov.
Ukinitev usklajevanja dohodninske lestvice z inflacijo iz leta v leto bolj posega v razpoložljivi dohodek zaposlenih in upokojencev. Ministrstvo za finance pravi, da bodo usklajevanje dohodninske lestvice izvedli, ko bo letna inflacija presegla 3 odstotke. Takšen argument je precejšen cinizem. Res je, da zadnja leta letna rast življenjskih stroškov ne presega treh odstotkov, ampak kumulativno oziroma v seštevku petih let je ta znesek bistveno višji in poseg v življenjski standard ljudi zaradi tega vse bolj boleč.
Preden sploh začnejo razmišljati o novih davčnih ukrepih, bi morali odpraviti prikrito zategovanje davčnega bremena ljudi, ki se iz leta v leto povečuje. Povečuje se zato, ker je vlada konec leta 2013 z novelo zakona o dohodnini ukinila samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Ta ukrep naj bi bil krizni in začasen. Krize je že zdavnaj konec, ta škodljivi ukrep, ki znižuje razpoložljivi dohodek prebivalcev, pa ostaja. Tudi na tem primeru se lahko prepričamo, kako začasni krizni ukrepi pogosto postanejo trajni. Realni dohodek je enak, če se plače in pokojnine povečajo natanko za toliko, kot so se povečali življenjski stroški, nominalni pa se seveda poveča.
Davčni zavezanci zato, ker ni več usklajevanja dohodninske lestvice z rastjo življenjskih stroškov, ob enakem realnem dohodku plačajo več davka, ker postopoma prehajajo v vedno višje davčne razrede. Povprečna davčna stopnja se zaradi progresivne dohodninske lestvice tako ob enakih realnih dohodkih iz leta v leto povečuje. Večina tega ne opazi. Teoretično bomo nekoč vsi davkoplačevalci, če se znova ne uvede usklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo, pristali v najvišjem dohodninskem razredu, kjer je mejna davčna stopnja 50 odstotkov.
Ukinitev usklajevanja dohodninske lestvice z inflacijo iz leta v leto bolj posega v razpoložljivi dohodek zaposlenih in upokojencev. Ministrstvo za finance pravi, da bodo usklajevanje dohodninske lestvice izvedli, ko bo letna inflacija presegla 3 odstotke. Takšen argument je precejšen cinizem. Res je, da zadnja leta letna rast življenjskih stroškov ne presega treh odstotkov, ampak kumulativno oziroma v seštevku petih let je ta znesek bistveno višji in poseg v življenjski standard ljudi zaradi tega vse bolj boleč.
