Komentar Mateja Lahovnika: Delo očitno ni več vrednota
Večkrat slišimo, da so problem tisti, ki delajo, ne pa tudi tisti, ki dela kljub pomanjkanju delavcev ne želijo sprejeti. Po eni strani v storitvenih dejavnostih močno primanjkuje delavcev, po drugi pa smo septembra zabeležili skoraj 44.000 registriranih brezposelnih oseb. S tem paradoksom, da je po eni strani na zavodu za zaposlovanje še vedno toliko brezposelnih, hkrati pa podjetja in zavodi ne morejo dobiti delavcev, se minister za delo ne ukvarja. Država rešitev vidi v uvozu delavcev iz tujine, kar pa je povezano z visokimi stroški integracije. Še večji paradoks je, da je med brezposelnimi veliko takšnih, ki poleg nadomestila za brezposelnost prejemajo še dodatek za aktivnost.
Hkrati pa smo od drugih ministrov ob pripravi zdravstvene in davčne reforme večkrat slišali, da so problem tisti, ki delajo in plačujejo premalo davkov. Pri davčni reformi so bili glavni problem podjetniki normiranci, češ da si s pomočjo normiranih odhodkov preveč znižujejo davčno osnovo. Ob napovedi davka na nepremičnine pa so problem lastniki nepremičnin, ker naj bi bile nepremičnine premalo obdavčene. Tudi ob zakonu o zdravstveni dejavnosti poslušamo, da so problem zdravniki, ki delajo na več deloviščih.
Očitno so v tej državi res največji problem delavni ljudje in ne tisti, ki se raje registrirajo kot brezposelni in uživajo dobrobiti socialnih transferjev. Problem očitno tudi niso zlorabe pri prijavah bivališč tujcev, čeprav je na posameznih naslovih prijavljenih po več deset oseb, bili pa so primeri, ko so zabeležili tudi prek sto oseb, ki naj bi živele v istem stanovanju ali hiši.
Dokler bo oblast razmišljala le, kje in kako še bolj priviti delavne ljudi, ne pa tudi kako spodbuditi več deset tisoč brezposelnih, da vendarle začno delati in plačevati dajatve, ne bomo uspešno izvedli nobene resne reforme. V deželi, kjer delo ni več temeljna vrednota, res ni mogoče z več dela zmanjševati čakalnih dob ali ustvarjati uspešnih podjetij. Adi Smolar je nekoč prepeval, da »je treba delat', ne pa okol' ga srat'«, danes pa se zdi, da se pri nas splača ravno obratno.
