NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Dobra plača za udobno življenje

Na splošno je zadovoljstvo s plačami višje v zahodni in severni Evropi.
Fotografija: FOTO: Vitalii Petrushenko Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Vitalii Petrushenko Getty Images/istockphoto

Višina plač in pokojnin nam sama po sebi ne pove veliko, če ne upoštevamo tudi življenjskih stroškov. Življenje se je v zadnjih letih močno podražilo, zato vse več ljudi vse težje finančno zvozi mesec. Povprečna neto plača junija letos je sicer znašala solidnih 1500 evrov, ampak je tri četrtine zavezancev za dohodnino pod tem zneskom. Ne smemo tudi zanemariti, da so se cene različnih storitev in s tem življenjski stroški precej povišali. Kar 41 odstotkov zavezancev za dohodnino s svojimi prejemki ne dosega niti minimalne plače. Med njimi so verjetno večinoma upokojenci in študenti, ki s svojimi prejemki ne dosegajo praga minimalnih življenjskih stroškov. Stopnja enakosti pri nas je največja v EU, kar pa je zelo slaba tolažba, saj statistični podatki o odmeri dohodnine kažejo, da je velika večina vse bolj enaka v revščini.

Večino davkov plača srednji sloj, najpremožnejši pa se temu z davčnimi obvodi uspešno izogibajo. Podobne težave kot v Sloveniji imajo tudi drugje v EU, zato je spletni portal Euronews predstavil, kaj se v različnih državah šteje za dobro plačo. Dobra plača ali pokojnina je nekaj, od česar lahko udobno živiš, ne da bi te skrbelo, kako boš finančno zvozil mesec.

V Nemčiji se šteje za dobro plačo, s katero lahko samska oseba dobro živi, med 3300 in 3600 evri neto. V Franciji se dobro živi, če samska oseba zasluži vsaj 3200 evrov neto, medtem ko tričlanska družina za brezskrbno življenje potrebuje že 5600 evrov. V Španiji je potreben znesek za udobno življenje malo nižji, in sicer 2700 evrov, za družino pa 4000 evrov. Na splošno je zadovoljstvo s plačami višje v zahodni in severni Evropi.

Omenjeni evropski portal je meril tudi zadovoljstvo s finančnim položajem v evropskih prestolnicah. Delež ljudi, ki je zadovoljen s finančnim položajem svojega gospodinjstva, je v Ljubljani presenetljivo visok, saj naj bi bilo takšnih kar tri četrtine oziroma naj bi bil delež enak kot v Bruslju. To je nenavadno, saj statistični podatki iz odločb o dohodnini kažejo, da Slovenci po dohodkih spadamo v povprečju prej med revčke kot bogataše v EU.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije