Komentar Mateja Lahovnika: Dvajset let v EU
Sloveniji se je vstop v EU v ekonomskem smislu izplačal, čeprav bi lahko priložnosti veliko bolje izkoristili. Po gospodarski razvitosti smo se res približali povprečju EU, ampak nas je vmes prehitela Češka, dohitevajo pa nas tudi Poljska in preostale države nekdanjega socialističnega bloka. Če smo se v času socializma smejali nerazvitim Čehom, ki so na poti z jadranske obale prodajali šotore in druge potrebščine, da so zbrali za bencin do doma, se danes lahko oni smejijo nam, ker so nas v tehnološkem smislu že prehiteli.
Veliko koristi imamo od prostega prehoda meje znotraj schengenskega območja oziroma da se lahko na Dunaj, v Berlin ali Pariz zapeljemo brez birokratskih kontrol na notranjih mejah. Zaradi prevzema in uporabe skupne evropske valute evra smo tudi že pozabili nadležne menjave denarja v druge valute ob potovanju v tujino. EU je tudi nekakšen prisilni jopič, ki nas ščiti pred pretiranimi norostmi domače politike, saj mora ta upoštevati pravila igre, ki veljajo na skupnem evropskem trgu.
Po drugi strani pa imajo tudi politiki in birokrati v Bruslju neverjeten talent, da se ukvarjajo s stvarmi, ki za življenje ljudi niso pomembne, namesto s tistimi, ki nam vsak dan krojijo življenje. Najbolj bizaren primer je zahteva o standardizirani velikosti kumar, ki se je zdela vsem neumna, razen birokratom v Bruslju.
Neučinkovitost EU pa se najlepše kaže pri tako banalni stvari, kot je premikanje ure. Evropska komisija je namreč odločitev o tem, da se preneha premikati ura dvakrat na leto, sprejela že 2018., Evropski parlament je to podprl leta 2021, ampak uro bomo premikali vsaj še do leta 2026. V Bruslju politikom čas očitno teče počasi, kar je razumljivo, saj so zaslužki politikov v EU zelo visoki, bitka za funkcije v Bruslju pa temu primerno huda, kar se bo pokazalo tudi na letošnjih volitvah.
Evropska unija je povsem odpovedala pri zaščiti zunanjih meja. Vsak dan v EU nezakonito vstopi nekaj sto migrantov, predvsem iz Afrike, Azije in z Bližnjega vzhoda. Zgodovina pa nas uči, da so države in skupnosti, ki niso znale zaščititi svojih meja, propadle.
