Komentar Mateja Lahovnika: Finančne prevare
Mariborski policisti obravnavajo zadevo, ko se je občanka odzvala na ponudbo trgovanja s kriptovalutami in prek spleta neznanemu storilcu nakazala več kot 60.000 evrov. Seveda je spet šlo za tipično goljufijo. Pravo vprašanje je, kaj premami ljudi, da nakažejo tako velike finančne zneske popolnim neznancem. To je namreč enako, kot da bi neznancu sredi ceste izročili vrečko z veliko gotovine na podlagi njegove obljube, da bo nekoč vse skupaj prinesel nazaj z visokimi obrestmi.
Zadnji dve leti smo res živeli v obdobju relativno visoke inflacije, ko so prihranki hitro izgubljali vrednost. Zato so ljudje še bolj dojemljivi ob sporočilih, kako oplemenititi svoje premoženje. Družbena omrežja, kot je facebook, so bombardirana s ponudbami raznih bitcoin »ekspertov« o vlaganjih in super donosih. Neredko pri tem uporabljajo lažne profile, pri čemer tudi zlorabijo profile znanih Slovencev, vaših prijateljev ali znancev. Sporočilo se začne s »kako si kaj« in raznim običajnim tračarjenjem, nato pa kmalu nadaljuje s ponudbami za finančne naložbe. Lepe besede o super donosih podkrepijo s čudovitimi grafi o izjemni rasti premoženja in pravljičnimi zgodbami domnevnih novonastalih bogatašev.
Neverjetno, kako veliko ljudi nasede finančnim prevaram, v katerih izgubijo vse prihranke. Družbena omrežja jim ustvarjajo občutek vzporedne realnosti, zato so zelo dovzetni za takšne zgodbice. Spomnimo se samo goljufij, ko so razni lažni zdravniki in vojaki v mirovnih silah s prirejenih profilov uspešno prepričevali dame, da so jim nakazovale na tisoče evrov za letalske vozovnice in podobno.
Z razvojem umetne inteligence se bo število takšnih prevar na svetovnem spletu še povečalo, ker bodo lažni profili in lažne zgodbice ustvarjeni prav glede na naše potrebe, saj na spletu o sebi povemo več, kot mislimo. Zato ni težko, glede na posameznikove čustvene in materialne potrebe, ustvariti lepe zgodbice, s katero ga potegnejo v past. Pred takšnimi goljufijami se lahko najlažje zaščitimo sami z uporabo dobre zdrave kmečke pameti, ki pa žal v teh časih očitno postaja vse bolj redka dobrina.
