Komentar Mateja Lahovnika: Izhodna strategija
Z zagonom gospodarstva poskušamo omejiti visoke socialne in ekonomske stroške zapiranja ekonomij.
Odpri galerijo
Slovenija je uspešno omejila prvi val pandemije koronavirusa, a kot malo odprto gospodarstvo vse bolj čutimo posledice hude svetovne recesije. V ZDA je v zadnjih šestih tednih izgubilo službo več kot 30 milijonov ljudi. V sosednji Avstriji je brezposelnih, ljudi na čakanju ali s skrajšanim delovnim časom že več kot 1,7 milijona oziroma več kot 40 odstotkov aktivnega delovnega prebivalstva. Države, ki so uspešno obvladale prvi val epidemije, zato poskušajo omejiti visoke socialne in ekonomske stroške zapiranja ekonomij.
V večini držav se maja odpirajo gostinski lokali, v juniju tudi hoteli in drugi turistični ponudniki. Gospodarstva pa ne bodo okrevala, dokler se povpraševanje kupcev ne vrne na predkrizno raven. Dokler bomo v gostilni, trgovini ali hotelu razmišljali o koronavirusu, tudi trošili ne bomo kot pred tem. Okrevanje gospodarstva bo zato postopno tudi pri nas. Po že dveh sprejetih protikriznih paketih bo sledil tretji. Z namenom čim večjega ohranjanja delovnih mest bo tudi Slovenija, po zgledu Nemčije in Avstrije, delno sofinancirala potrebno skrajšanje delovnega časa. Za investicije v turizmu bodo na voljo potrpežljiva posojila državne razvojne SID banke od 100.000 do 20 milijonov evrov z ročnostjo od 6 do 30 let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 5 let.
Pomemben je tudi zagon gradbeništva, ki ima visok multiplikativen učinek na različne dejavnosti, zato je del slovenske izhodne strategije tudi zmanjšanje administrativnih ovir s poenostavitvijo prostorske zakonodaje. Protikrizni ukrepi pomoči, namenjeni prebivalstvu in podjetjem, se sicer uspešno črpajo, ampak visok padec BDP in porast brezposelnosti zaradi pandemije koronavirusa bo nemogoče preprečiti. Koronakriza je zelo nepredvidljiva. Virus je omejen, ni pa premagan.
V mesnopredelovalnem podjetju v ZDA je bilo na primer konec aprila, potem ko so spet zagnali proizvodnjo, kar 890 od 2200 zaposlenih koronapozitivnih. Optimisti sicer že vidimo luč na koncu tega mračnega kriznega predora, ampak če se jeseni ponovi drugi val epidemije v še hujši obliki, bi bila ta luč v predoru lahko tudi vlak.
Z zagonom gospodarstva poskušamo omejiti visoke socialne in ekonomske stroške zapiranja ekonomij.
V večini držav se maja odpirajo gostinski lokali, v juniju tudi hoteli in drugi turistični ponudniki. Gospodarstva pa ne bodo okrevala, dokler se povpraševanje kupcev ne vrne na predkrizno raven. Dokler bomo v gostilni, trgovini ali hotelu razmišljali o koronavirusu, tudi trošili ne bomo kot pred tem. Okrevanje gospodarstva bo zato postopno tudi pri nas. Po že dveh sprejetih protikriznih paketih bo sledil tretji. Z namenom čim večjega ohranjanja delovnih mest bo tudi Slovenija, po zgledu Nemčije in Avstrije, delno sofinancirala potrebno skrajšanje delovnega časa. Za investicije v turizmu bodo na voljo potrpežljiva posojila državne razvojne SID banke od 100.000 do 20 milijonov evrov z ročnostjo od 6 do 30 let in možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 5 let.
Pomemben je tudi zagon gradbeništva, ki ima visok multiplikativen učinek na različne dejavnosti, zato je del slovenske izhodne strategije tudi zmanjšanje administrativnih ovir s poenostavitvijo prostorske zakonodaje. Protikrizni ukrepi pomoči, namenjeni prebivalstvu in podjetjem, se sicer uspešno črpajo, ampak visok padec BDP in porast brezposelnosti zaradi pandemije koronavirusa bo nemogoče preprečiti. Koronakriza je zelo nepredvidljiva. Virus je omejen, ni pa premagan.
V mesnopredelovalnem podjetju v ZDA je bilo na primer konec aprila, potem ko so spet zagnali proizvodnjo, kar 890 od 2200 zaposlenih koronapozitivnih. Optimisti sicer že vidimo luč na koncu tega mračnega kriznega predora, ampak če se jeseni ponovi drugi val epidemije v še hujši obliki, bi bila ta luč v predoru lahko tudi vlak.
