Komentar Mateja Lahovnika: Klinično mrtev schengen
V prvih mesecih letošnjega leta je v Slovenijo nezakonito vstopilo rekordno število 44.751 migrantov. Po vstopu v državo, namesto da bi pokazali potni list in vizum, izgovorijo besedo azil, policija jih zapelje do azilnega doma, od koder večina nadaljuje pot proti Italiji.
Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo tudi Italija, tako kot Avstrija, vzpostavila mejni nadzor na meji s Slovenijo. To pomeni, da bo še več nezakonitih migrantov obtičalo v Sloveniji in se zadrževalo v večjih skupinah na določenih mestih. Varnostne razmere so zato vse slabše in policija jih vse težje obvladuje.
Po podatkih policije je, poleg Metelkove in azilnega doma na Viču, nevarno območje tudi železniška postaja v Ljubljani. Na postaji lahko opazimo rdeče nalepke, ki opozarjajo, da je treba spolne napade prijaviti policiji. Veliko nezakonitih migrantov legalno prileti do Beograda z letalom in nadaljuje pot po balkanski poti. Po diplomatski poti proti Srbiji zaradi tega nihče ne ukrepa, niti EU niti Hrvaška ali Slovenija, kamor nadaljujejo pot. Kaže pa, da imajo naraščanja kriminala zaradi nezakonitih migrantov dovolj Nemci. Kancler Scholz je namreč obrnil ploščo in napoveduje množične deportacije.
Dokler bo beseda azil omogočala nezakonit vstop v državo, bo nadzor meje nesmiseln.
Pravilno je, da je tudi Slovenija ponovno vzpostavila mejni nadzor s Hrvaško. Pravo vprašanje pa je, kaj bo naredil italijanski policist na naši zahodni meji, ko bo ilegalni migrant rekel azil, in kaj bo naredil slovenski na južni v enakem primeru. Če bo politična usmeritev pri nas, da Hrvaška ni varna država, bo dodaten nadzor meje nesmiseln, saj bo policija še naprej le nekakšna taksi služba do azilnih centrov v Sloveniji.
Varnostne razmere se bodo v tem primeru zelo hitro še poslabšale. Največje žrtve tega so navadni državljani, ki jih po novem pri prehodu meje kontrolirajo, hkrati pa v državo ob besedi azil spuščamo tisoče migrantov brez vizumov in potnih listov. Schengenski režim, ki omogoča prost pretok prebivalcem EU in je eden od njenih temeljev, je očitno klinično mrtev. Obstaja le še na papirju. Upajmo, da to ni tudi začetek konca EU. Zgodovina nas uči, da so državne tvorbe, ki niso bile sposobne zaščititi svojih meja, propadle.