NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Na vrhu črne liste
Zdravstveni zavodi so plačani po odobrenem namesto dejansko izvedenem programu.
Odpri galerijo
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatek, da v Evropski uniji za rakom umre 1,4 milijona ljudi na leto, kar je kar četrtina vseh. Na vrhu negativne lestvice umrlih za rakom v EU je Slovenija s kar 32 odstotki. Pri nas je torej rak že pri tretjini ljudi vzrok smrti.
Pri interpretaciji tega podatka moramo biti seveda previdni in se zavedati, da je Slovenija v samem vrhu umrlih za rakom tudi zaradi relativno starejše populacije kot v nekaterih drugih državah. Vseeno podatek vzbuja skrb in kaže, da imamo v zdravstvenem sistemu težave. Najbolj zanimivo pri tem je, da podatek o velikem številu smrti v Sloveniji zaradi raka sploh ni vzbudil posebne pozornosti. Pričakovali bi, da se bodo politiki, ki so se pretekle dni prepirali glede proračuna za prihodnje leto, nad takšnim podatkom zamislili in uvideli, da bo treba tudi zdravstvu zagotoviti bistveno več sredstev, ampak to se spet ni zgodilo.
Navsezadnje na nujnost ukrepov opozarjajo vsi deležniki, od pacientov do zdravnikov in medicinskih sester. Še vedno si zatiskamo oči pred tem, da mnogo zdravnikov in medicinskih sester odhaja v tujino zaradi boljših delovnih razmer. V Sloveniji več kot 60.000 ljudi predolgo čaka na zdravstveni poseg na sekundarni ravni z napotnico hitro ali zelo hitro. Namesto da bi se prejšnja ministrica Milojka Kolar lotila temeljite zdravstvene reforme, s katero bi sistematično skrajševali čakalne dobe, so raje spremenili metodologijo spremljanja čakalnih dob. Ministrica je šla celo tako daleč, da je zdravnikom na primarni ravni grozila s finančnimi kaznimi, če bodo pri kakšnem pacientu izbrali nepravilno hitrost napotitve.
Minister Fakin je to neumnost odpravil, ampak odpravljanje napak za predhodniki bo premalo. Trenutno ni videti, da bi se pripravljali kakšni sistemski ukrepi, s katerimi bi preprečili zlorabe na področju javnih naročil v javnih zdravstvenih zavodih. Zdravstveni zavodi so tudi še vedno plačani po odobrenem namesto dejansko izvedenem programu. Tako smo edina država, kjer so pridni kaznovani za svoje delo, dolge čakalne dobe pa so samo manifestacija tega problema.
Pri interpretaciji tega podatka moramo biti seveda previdni in se zavedati, da je Slovenija v samem vrhu umrlih za rakom tudi zaradi relativno starejše populacije kot v nekaterih drugih državah. Vseeno podatek vzbuja skrb in kaže, da imamo v zdravstvenem sistemu težave. Najbolj zanimivo pri tem je, da podatek o velikem številu smrti v Sloveniji zaradi raka sploh ni vzbudil posebne pozornosti. Pričakovali bi, da se bodo politiki, ki so se pretekle dni prepirali glede proračuna za prihodnje leto, nad takšnim podatkom zamislili in uvideli, da bo treba tudi zdravstvu zagotoviti bistveno več sredstev, ampak to se spet ni zgodilo.
Navsezadnje na nujnost ukrepov opozarjajo vsi deležniki, od pacientov do zdravnikov in medicinskih sester. Še vedno si zatiskamo oči pred tem, da mnogo zdravnikov in medicinskih sester odhaja v tujino zaradi boljših delovnih razmer. V Sloveniji več kot 60.000 ljudi predolgo čaka na zdravstveni poseg na sekundarni ravni z napotnico hitro ali zelo hitro. Namesto da bi se prejšnja ministrica Milojka Kolar lotila temeljite zdravstvene reforme, s katero bi sistematično skrajševali čakalne dobe, so raje spremenili metodologijo spremljanja čakalnih dob. Ministrica je šla celo tako daleč, da je zdravnikom na primarni ravni grozila s finančnimi kaznimi, če bodo pri kakšnem pacientu izbrali nepravilno hitrost napotitve.
Minister Fakin je to neumnost odpravil, ampak odpravljanje napak za predhodniki bo premalo. Trenutno ni videti, da bi se pripravljali kakšni sistemski ukrepi, s katerimi bi preprečili zlorabe na področju javnih naročil v javnih zdravstvenih zavodih. Zdravstveni zavodi so tudi še vedno plačani po odobrenem namesto dejansko izvedenem programu. Tako smo edina država, kjer so pridni kaznovani za svoje delo, dolge čakalne dobe pa so samo manifestacija tega problema.
