NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Nobeno kosilo ni zastonj

Višje dajatve pomenijo višje cene proizvodov in storitev ter bolj prazne denarnice.
Fotografija: FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images

V zadnjih dneh je veliko prahu dvignila akcija enega izmed naftnih trgovcev, ki je na izdane račune za gorivo in na ročke na bencinskih črpalkah napisal, da so 52 % našega računa dajatve državi, nabavna cena goriva pa le 43 % računa. Država torej pobere več kot polovico zneska na računu. Nekaterim je takšno obveščanje zelo všeč, druge pa je razburilo. Gre za neke vrste finančno opismenjevanje Slovencev, ki pogosto ne razumejo, da visoko javno porabo države financiramo vsi z različnimi dajatvami. Višje dajatve pa po definiciji pomenijo tudi dražje življenje.

Po eni strani so mnogi navdušeni nad subvencijami za električna kolesa ali pa za električne avtomobile, po drugi strani pa ne razumejo, da to financiramo vsi z visokimi ekološkimi dajatvami. Zaradi visokih dajatev pa se prek višjih cen različnih končnih proizvodov in storitev bolj praznijo naše denarnice. Večina ljudi tudi ne ve, da država pri vsakem litru goriva pobere okrog 80 centov, kar je pri polnem rezervoarju okrog 48 evrov. Podobno velja tudi za elektriko.

Nekatere podnebne aktiviste so ti podatki zelo razburili, češ da so goriva itak škodljiva podnebju in da je prav, da plačujemo visoke cene. Težava je, da podnebne spremembe niso le evropski, ampak globalen problem. Kitajska na primer letno proizvede toliko toplogrednih plinov kot Indija, ZDA in Evropska unija skupaj. Evropska unija sama proizvede manj kot 10 % emisij, zato podnebnih sprememb ne bomo ustavili niti, če ustavimo industrijo in vse avtomobile v EU. Z visokimi dajatvami pa znižujemo kupno moč in življenjski standard ljudem v Evropi.

Prikaz, koliko plačujemo državi pri vsakem litru goriva, je koristen tudi zato, ker smo sredi razprave o novi davčni reformi, ne da bi se najprej pogovorili o tem, kako z reformami znižati visoko javno porabo. Zelo koristno bi bilo, če bi v slovenske šole namesto nekaterih nekoristnih vsebin uvedli finančno opismenjevanje mladih. Tako bi vsaj mladina razumela, da v ekonomiji nobeno kosilo ni zastonj ter da vse subvencije tako ali drugače plačamo z višjimi dajatvami, zaradi katerih imamo dražje življenje.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije