Komentar Mateja Lahovnika: Nova (ne)normalnost
Star pregovor, da riba smrdi pri glavi, čisti pa se pri repu, je zadnje čase zelo aktualen. Politiki globalno in lokalno kar tekmujejo, kdo bo s svojimi odločitvami naredil več zmede in škode. Globalno imamo trgovinsko vojno, lokalno pa višje dajatve, ne pa tudi boljših javnih storitev.
Grožnja s carinsko vojno je tako kot grožnja z jedrskim orožjem. Dokler se s tem grozi, ne boli, ko se uporabi, pa uničujoče deluje na vse strani, ker ukrepom ene strani sledijo protiukrepi druge, kratko pa potegnejo navadni ljudje. Višje carine pomenijo dražje uvožene proizvode, kar vodi v višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast. Vse skupaj je približno tako, kot da bi najprej ena oseba drugo ustrelila v koleno, ta pa bi ji z enako mero vrnila. Končni rezultat bi bil, da bi obe šepali, in enako se bo zgodilo z gospodarstvi po svetu, če se bo carinska vojna razplamtela. Ceno za vse skupaj pa bomo plačali potrošniki.
Ko se čudimo neracionalnim potezam ameriške administracije, pa ne smemo spregledati, da tudi lokalno ni kaj prida bolje. Plače in pokojnine bodo od julija obremenjene z dajatvijo za dolgotrajno oskrbo, resorno ministrstvo pa še vedno ne zna natančno pojasniti, kdo in kako bo sploh lahko koristil te storitve. V naši deželi sicer obvezno plačevanje za nekaj, kar ni zagotovljeno, ni neobičajno. Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovana oseba pri nas namreč nima pravice povrnitve stroškov zdravstvenih storitev, če te opravi pri zasebniku, čeprav nedopustno dolgo čaka na poseg. Navadili so nas, da na zdravstvene storitve čakamo nerazumno dolgo in da medtem obvezno plačujemo za storitev, na katero čakamo v dolgi čakalni vrsti. Z lanskim letom so še prostovoljno dopolnilno zavarovanje spremenili v obvezno, nedopustne čakalne dobe pa le statistično »skrajšali«, tako da so dvignili dopustno čakalno dobo. Navadnim ljudem nihče ne bo pomagal, če si ne bodo pomagali sami in na volitvah izvolili tistih, ki bodo reševali njihove probleme, ne pa ustvarjali novih. Namesto da bi nenormalne stvari uredili, nas poskušajo prepričati, da je nenormalno po novem normalno.
