NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Odločimo sami
Sami odločite, kdo si zasluži vaš del dohodnine, da ne bodo drugi odločali namesto vas.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/delo
Na leto država z dohodnino pobere okrog dve milijardi evrov, kar ni malo. S protikriznim paketom ukrepov, sprejetim konec decembra, se je povišal delež dohodnine za donacije, ki ga lahko davkoplačevalci po svoji izbiri namenimo nevladnim organizacijam v javnem interesu, z 0,5 odstotka na 1 odstotek. To pomeni, da imamo vsi davkoplačevalci po novem možnost dvakrat višji znesek kot do zdaj nameniti društvu, ki dela v javnem interesu. Če tega ne storimo, se ta odstotek ne vrne v proračun, ampak to namesto nas storijo različne komisije, ki odločijo, kateri nevladni organizaciji gre naš denar.
Zato je prav, da sami odločite, kdo si zasluži vaš del dohodnine, da ne bodo drugi odločali namesto vas. V času krize gotovo ni težko najti primernega športnega, kulturnega ali dobrodelnega društva, ki deluje v javnem interesu. Navsezadnje je seznam možnih upravičencev zelo dolg, od gasilskih društev, Rdečega križa, Karitasa, Unicefa pa vse do Rdečih noskov. Lahko se tudi odločimo, da bomo del dohodnine namenili športnemu ali kulturnemu društvu, kjer smo aktivni sami ali naši sorodniki. Vsi davčni zavezanci skupaj lahko okrog 20 milijonov evrov razporedimo tako, kot sami mislimo, da je prav.
Davčni zavezanci imamo po novem tudi dlje časa, in sicer kar do konca maja, da podamo novo ali spremenjeno zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije. Zahteva bo veljala že za lansko leto. Vse, kar je potrebno za izraz naše volje, je, da izpolnimo obrazec za namenitev dela dohodnine, ki je dostopen na spletnih straneh Fursa, in navedemo, kateri nevladni organizaciji namenjamo svoj delež dohodnine. V krizi je zelo veliko nevladnih organizacij odvisnih od teh donacij in nesmiselno bi bilo, da se odrečemo temu, da sami razporedimo del svojega denarja.
Po izkušnjah namreč kar polovica davčnih zavezancev te možnosti ne izkoristi, kar pomeni, da drugim prepuščajo, da odločijo namesto njih. Država ne daje prav veliko možnosti, da sami neposredno odločimo, kam naj gre naš denar, zbran z davki. Izkoristimo vsaj to, ki jo imamo.
Sami odločite, kdo si zasluži vaš del dohodnine, da ne bodo drugi odločali namesto vas.
Zato je prav, da sami odločite, kdo si zasluži vaš del dohodnine, da ne bodo drugi odločali namesto vas. V času krize gotovo ni težko najti primernega športnega, kulturnega ali dobrodelnega društva, ki deluje v javnem interesu. Navsezadnje je seznam možnih upravičencev zelo dolg, od gasilskih društev, Rdečega križa, Karitasa, Unicefa pa vse do Rdečih noskov. Lahko se tudi odločimo, da bomo del dohodnine namenili športnemu ali kulturnemu društvu, kjer smo aktivni sami ali naši sorodniki. Vsi davčni zavezanci skupaj lahko okrog 20 milijonov evrov razporedimo tako, kot sami mislimo, da je prav.
Davčni zavezanci imamo po novem tudi dlje časa, in sicer kar do konca maja, da podamo novo ali spremenjeno zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije. Zahteva bo veljala že za lansko leto. Vse, kar je potrebno za izraz naše volje, je, da izpolnimo obrazec za namenitev dela dohodnine, ki je dostopen na spletnih straneh Fursa, in navedemo, kateri nevladni organizaciji namenjamo svoj delež dohodnine. V krizi je zelo veliko nevladnih organizacij odvisnih od teh donacij in nesmiselno bi bilo, da se odrečemo temu, da sami razporedimo del svojega denarja.
FOTO: Blaž Samec/delo
Po izkušnjah namreč kar polovica davčnih zavezancev te možnosti ne izkoristi, kar pomeni, da drugim prepuščajo, da odločijo namesto njih. Država ne daje prav veliko možnosti, da sami neposredno odločimo, kam naj gre naš denar, zbran z davki. Izkoristimo vsaj to, ki jo imamo.
