NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Poslanski privilegiji
Davčna pravila, ki veljajo za vse druge državljane, bi morala veljati tudi za poslance.
Odpri galerijo
Poslanci so sredi poletja razburili javnost s predlogom dodatnih privilegijev, ki bi jih v nasprotju z vsemi drugimi državljani ekskluzivno prejemali le oni. Tako želijo zase izjemo, da jim ne bi upoštevali bonitete za uporabo službenih stanovanj. Po zakonu o dohodnini se namreč vrednost bonitete za nastanitev v službenih stanovanjih vsem drugim zaposlenim določa v višini tržne najemnine. Razlika med obračunano boniteto in zneskom, ki ga zaposleni plača podjetju za najem, bi morala predstavljati davčno osnovo. Poslanci za dvosobno službeno stanovanje v Ljubljani plačujejo okrog 250 evrov, kar je okrog 300 evrov manj, kot znaša tržna najemnina za takšna stanovanja v prestolnici. Poslanec bi tako na letni ravni moral prijaviti 3600 evrov dodatne davčne osnove. Navsezadnje lahko ta stanovanja uporabljajo tudi njihovi družinski člani. Če velja takšno pravilo za vse državljane, bi moralo tudi za poslance, zato bodo poslanci privilegij neplačevanja davka od te bonitete težko upravičili pred javnostjo. Navsezadnje predstavniki ljudstva pogosto pravijo, da smo vsi na isti ladji. Zdaj imajo priložnost, da se tega držijo. Nič drugače ni s plačevanjem kilometrine.
Za vse javne uslužbence velja pravilo, da se kot povračilo stroškov prevoza na delo prizna najcenejša oblika javnega prevoza, kilometrina za uporabo avtomobila pa samo, če javni prevoz ni na voljo. Naši izvoljenci ljudstva niti v tem primeru ne bi delili usode drugih uslužbencev, ampak se jim zdi pravično in potrebno, da se poslancem prizna kilometrina kot nadomestilo stroškov prevoza na delo. Poslanci bi morali biti do izplačila kilometrine za uporabo avtomobila upravičeni samo v primerih, da javni prevoz ni možen, ne pa kar vse počez. Ne gre zanemariti, da so poslanci tako in tako, poleg plače, upravičeni do denarnega nadomestila v višini med 600 in 800 evri za delo v volilni enoti. Poslanski pavšal ni obdavčen. Tudi to je izjema v pravilu, ki velja za druge poklice. Zato poslanci z zadnjimi predlogi, kako izboljšati svoj položaj, ravnajo v skladu z rekom Quod licet lovi, non licet bovi oziroma Kar je dovoljeno bogovom, ni dovoljeno volom. Ne smejo pa pozabiti, da voli volimo.
Za vse javne uslužbence velja pravilo, da se kot povračilo stroškov prevoza na delo prizna najcenejša oblika javnega prevoza, kilometrina za uporabo avtomobila pa samo, če javni prevoz ni na voljo. Naši izvoljenci ljudstva niti v tem primeru ne bi delili usode drugih uslužbencev, ampak se jim zdi pravično in potrebno, da se poslancem prizna kilometrina kot nadomestilo stroškov prevoza na delo. Poslanci bi morali biti do izplačila kilometrine za uporabo avtomobila upravičeni samo v primerih, da javni prevoz ni možen, ne pa kar vse počez. Ne gre zanemariti, da so poslanci tako in tako, poleg plače, upravičeni do denarnega nadomestila v višini med 600 in 800 evri za delo v volilni enoti. Poslanski pavšal ni obdavčen. Tudi to je izjema v pravilu, ki velja za druge poklice. Zato poslanci z zadnjimi predlogi, kako izboljšati svoj položaj, ravnajo v skladu z rekom Quod licet lovi, non licet bovi oziroma Kar je dovoljeno bogovom, ni dovoljeno volom. Ne smejo pa pozabiti, da voli volimo.
