NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Pravica ali krivica
Očitno danes pri nas ne velja več načelo, da mora biti kazen vzgojna.
Odpri galerijo
Sodišče je minuli teden odločilo, da bosta dva bivša vodilna menedžerja propadlega gradbenega podjetja Primorje namesto prvotnih 28 mesecev zapora opravila 480 ur dela v splošno korist. Višji sodniki so že prej kazen znižali na 18 mesecev in odpravili tudi denarne kazni.
Tožilstvo je sicer uspešno dokazalo, da sta od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi na račun neupravičeno izplačanih državnih sredstev. Načeloma se lahko strinjamo s stališčem sodišča, da je menedžerje, ki so obsojeni na krajše zaporne kazni, bolje kot v zapor poslati na delo v splošno korist.
Navsezadnje je to tudi cenejše za državo in koristnejše za družbo. Težko pa je razumeti, čemu sodišče v takšnih primerih odpravlja denarne kazni, ki bi jih morali obsojenci plačati. Še veliko težje je doumeti, kako lahko sodišče namesto leta in pol zapora dosodi samo 480 ur dela v splošno korist. Če se malo poigramo s številkami, hitro ugotovimo, da je to vsega 60 dni dela oziroma dobra dva meseca. To pa pomeni, da dober mesec dela v splošno korist nadomesti devet mesecev zapora.
Navsezadnje 480 ur dela v splošno korist težko odtehta povzročeno škodo državnemu proračunu v višini 1,8 milijona evrov. Ciniki bi verjetno dejali, da gre za zelo drago plačano uro dela v splošno korist. Očitno danes pri nas ne velja več načelo, da mora biti kazen vzgojna. Problem je predvsem v signalu, ki ga sodstvo s tem pošilja. Še bolj bizarno pa je, da država sploh ni priglasila protipravno vzetih 1,8 milijona evrov v stečajno maso Primorja.
Tega niso storil niti zavod za zaposlovanje, niti ministrstvo za delo, niti državno pravobranilstvo, in to kljub jasni odločitvi sodišča, da je podjetje pridobilo 1,8 milijona protipravne premoženjske koristi na račun državnega proračuna. Tako je država izgubila še zadnjo možnost, da bi vsaj del sredstev povrnila v proračun. Tudi ta primer lepo kaže na značilnost slovenskega sistema. Ko gre za male zadeve in male ribe, se pokaže v vsej svoji birokratski »učinkovitosti«, v primeru velikih kompleksnejših zadev pa odpove.
Tožilstvo je sicer uspešno dokazalo, da sta od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi na račun neupravičeno izplačanih državnih sredstev. Načeloma se lahko strinjamo s stališčem sodišča, da je menedžerje, ki so obsojeni na krajše zaporne kazni, bolje kot v zapor poslati na delo v splošno korist.
Navsezadnje je to tudi cenejše za državo in koristnejše za družbo. Težko pa je razumeti, čemu sodišče v takšnih primerih odpravlja denarne kazni, ki bi jih morali obsojenci plačati. Še veliko težje je doumeti, kako lahko sodišče namesto leta in pol zapora dosodi samo 480 ur dela v splošno korist. Če se malo poigramo s številkami, hitro ugotovimo, da je to vsega 60 dni dela oziroma dobra dva meseca. To pa pomeni, da dober mesec dela v splošno korist nadomesti devet mesecev zapora.
Navsezadnje 480 ur dela v splošno korist težko odtehta povzročeno škodo državnemu proračunu v višini 1,8 milijona evrov. Ciniki bi verjetno dejali, da gre za zelo drago plačano uro dela v splošno korist. Očitno danes pri nas ne velja več načelo, da mora biti kazen vzgojna. Problem je predvsem v signalu, ki ga sodstvo s tem pošilja. Še bolj bizarno pa je, da država sploh ni priglasila protipravno vzetih 1,8 milijona evrov v stečajno maso Primorja.
Očitno danes pri nas ne velja več načelo, da mora biti kazen vzgojna.
Tega niso storil niti zavod za zaposlovanje, niti ministrstvo za delo, niti državno pravobranilstvo, in to kljub jasni odločitvi sodišča, da je podjetje pridobilo 1,8 milijona protipravne premoženjske koristi na račun državnega proračuna. Tako je država izgubila še zadnjo možnost, da bi vsaj del sredstev povrnila v proračun. Tudi ta primer lepo kaže na značilnost slovenskega sistema. Ko gre za male zadeve in male ribe, se pokaže v vsej svoji birokratski »učinkovitosti«, v primeru velikih kompleksnejših zadev pa odpove.
