NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Prodaja v skrajni sili
Banka se bo prodajala za bistveno nižji znesek, kot ga je država vanjo vložila.
Odpri galerijo
Po vseh zgodah in nezgodah gre NLB v javno prodajo delnic, nekateri pa se že sprašujejo, ali se jih splača kupiti. Dobro je, da bo država končno izpolnila zavezo o prodaji, ki je bila pogoj za državno pomoč banki. Slabo pa, da je čas za prodajo neugoden in da je izbrani model prodaje takšen, kot da bi si želeli čim nižjo, namesto čim višjo ceno za državno banko.
Model prodaje je takšen, da bo država tudi po izvedeni prodaji največja lastnica. Če se bo zgodilo, da bodo med kupci podjetja in skladi v neposredni ali posredni lasti države, pa se lahko zgodi, da bo imela politika v banki še naprej pomembno vlogo. To je tudi največja nevarnost za banko v prihodnje. Če bo upravljanje banke še naprej v rokah države ter paradržavnih skladov in podjetij, bomo lahko ugotovili, da se ni veliko spremenilo.
Predvideni prodajni razpon za banko je krepko pod njeno knjigovodsko vrednostjo. Tuji strateški investitorji pač ne dajejo dostojno visokih ponudb za nakup delnic banke, v kateri bo država še naprej največja lastnica. Banka se bo tako prodajala za bistveno nižji znesek, kot ga je država vanjo vložila.
Od leta 2011 smo dvakrat dokapitalizirali NLB v skupni vrednosti 2,2 milijarde evrov, tako da je povprečni državljan vanjo v zadnjih sedmih letih že vložil 1100 evrov. Država je tudi prevzela poroštva za tožbe hrvaških bank, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge. Ni izključeno, da bomo za pravnomočno dobljene tožbe še plačevali. Država oziroma Slovenski državni holding banko prodaja pod časovnim pritiskom v skrajni sili, v katero so se ujeli sami. Če bi jo država prodala lani, bi zanesljivo iztržila več, saj so se banke lani prodajale po relativno višjih cenah.
Trenutne razmere na finančnih trgih so precej neugodne, saj je vse več znakov, da se bliža nova gospodarska kriza. V bančni panogi je negotovost največja. Od zadnje krize še ni minilo toliko časa, da ne bi pozabili, kako smo morali vsi reševati banke, ker so kakor sistemsko posebne institucije. Zato lahko samo upamo, da ob prvi naslednji krizi ne bomo spet davkoplačevalci tisti, ki nas bodo banke klicale na pomoč.
Model prodaje je takšen, da bo država tudi po izvedeni prodaji največja lastnica. Če se bo zgodilo, da bodo med kupci podjetja in skladi v neposredni ali posredni lasti države, pa se lahko zgodi, da bo imela politika v banki še naprej pomembno vlogo. To je tudi največja nevarnost za banko v prihodnje. Če bo upravljanje banke še naprej v rokah države ter paradržavnih skladov in podjetij, bomo lahko ugotovili, da se ni veliko spremenilo.
Predvideni prodajni razpon za banko je krepko pod njeno knjigovodsko vrednostjo. Tuji strateški investitorji pač ne dajejo dostojno visokih ponudb za nakup delnic banke, v kateri bo država še naprej največja lastnica. Banka se bo tako prodajala za bistveno nižji znesek, kot ga je država vanjo vložila.
Od leta 2011 smo dvakrat dokapitalizirali NLB v skupni vrednosti 2,2 milijarde evrov, tako da je povprečni državljan vanjo v zadnjih sedmih letih že vložil 1100 evrov. Država je tudi prevzela poroštva za tožbe hrvaških bank, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge. Ni izključeno, da bomo za pravnomočno dobljene tožbe še plačevali. Država oziroma Slovenski državni holding banko prodaja pod časovnim pritiskom v skrajni sili, v katero so se ujeli sami. Če bi jo država prodala lani, bi zanesljivo iztržila več, saj so se banke lani prodajale po relativno višjih cenah.
Trenutne razmere na finančnih trgih so precej neugodne, saj je vse več znakov, da se bliža nova gospodarska kriza. V bančni panogi je negotovost največja. Od zadnje krize še ni minilo toliko časa, da ne bi pozabili, kako smo morali vsi reševati banke, ker so kakor sistemsko posebne institucije. Zato lahko samo upamo, da ob prvi naslednji krizi ne bomo spet davkoplačevalci tisti, ki nas bodo banke klicale na pomoč.
