Komentar Mateja Lahovnika: Razglašeni orkester
Naši ministri med sabo po novem komunicirajo kar prek javnih pozivov, ne pa na sejah.
Odpri galerijo
V zadnjih tednih koalicijska disciplina vse bolj popušča, vladni orkester pa temu primerno deluje vse bolj razglašeno. Ob vsem skupaj se zdi svojeglavi poslanec Desusa Polnar, ki je dal vedeti, da se ne misli podrejati koalicijski disciplini, še najmanjši problem. Koalicijske stranke so na primer solirale celo pri tako pomembnem predlogu, kot je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Najprej je bil zakon vložen brez podpore ministra za zdravje. Nato ga je po naknadnem usklajevanju podprl tudi zdravstveni minister, a se je »pozabil« uskladiti s finančnim ministrom.
Finančni minister pa je s svojimi najožjimi sodelavci kar javno pozval k nasprotovanju načinu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga predlagata največja vladna stranka in minister za zdravje. Finančni minister je svojim koalicijskim kolegom tako javno sporočil, da proračun ni samopostrežna trgovina in da ne namerava podpisovati bianco menic. Medtem se je tako ali tako izkazalo, da gre pravzaprav samo za zamenjavo ene dajatve, ki se ji pravi »prostovoljno« dopolnilno zavarovanje, z drugo, ki se ji bo reklo dodatna obvezna dajatev za zdravstvo.
Pravi politični cirkus pa smo doživeli ob zapletih in razpletih glede umika naših šestih vojakov iz Iraka. Najprej sta nam pravi nočni šov priredila predsednik države in odhajajoči minister za obrambo. Uspelo jima je ustvariti dramatičen vtis, ampak potem so vojake nekoliko nerodno umaknili kar z redno potniško letalsko linijo.
Komunikacija s premierjem je tako ali tako šepala, ker ga menda nista hotela ali uspela zbuditi, pri čemer sploh ni jasno, čemu se je z umikom tako mudilo. Še posebno ker se nam, potem ko smo se na vrat na nos umaknili, zdaj očitno hudo mudi nazaj. Podpredsednik vlade in zunanji minister Cerar je konec tedna kar javno pozval ministrstvo za obrambo, naj se naši vojaki čim prej vrnejo v Irak, ker je to pomembno za mednarodni ugled Slovenije.
Naši ministri med sabo po novem komunicirajo kar prek javnih pozivov namesto na sejah vlade. Ni neobičajno, da je vladni orkester razglašen, je pa neobičajno, da se je to zgodilo tako hitro.
Naši ministri med sabo po novem komunicirajo kar prek javnih pozivov, ne pa na sejah.
Finančni minister pa je s svojimi najožjimi sodelavci kar javno pozval k nasprotovanju načinu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga predlagata največja vladna stranka in minister za zdravje. Finančni minister je svojim koalicijskim kolegom tako javno sporočil, da proračun ni samopostrežna trgovina in da ne namerava podpisovati bianco menic. Medtem se je tako ali tako izkazalo, da gre pravzaprav samo za zamenjavo ene dajatve, ki se ji pravi »prostovoljno« dopolnilno zavarovanje, z drugo, ki se ji bo reklo dodatna obvezna dajatev za zdravstvo.
Pravi politični cirkus pa smo doživeli ob zapletih in razpletih glede umika naših šestih vojakov iz Iraka. Najprej sta nam pravi nočni šov priredila predsednik države in odhajajoči minister za obrambo. Uspelo jima je ustvariti dramatičen vtis, ampak potem so vojake nekoliko nerodno umaknili kar z redno potniško letalsko linijo.
Komunikacija s premierjem je tako ali tako šepala, ker ga menda nista hotela ali uspela zbuditi, pri čemer sploh ni jasno, čemu se je z umikom tako mudilo. Še posebno ker se nam, potem ko smo se na vrat na nos umaknili, zdaj očitno hudo mudi nazaj. Podpredsednik vlade in zunanji minister Cerar je konec tedna kar javno pozval ministrstvo za obrambo, naj se naši vojaki čim prej vrnejo v Irak, ker je to pomembno za mednarodni ugled Slovenije.
Naši ministri med sabo po novem komunicirajo kar prek javnih pozivov namesto na sejah vlade. Ni neobičajno, da je vladni orkester razglašen, je pa neobičajno, da se je to zgodilo tako hitro.
