NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Razmere niso črno-bele
V teh zdravstvenih razmerah je nekorektno zahtevati dokončen datum odprtja šol in drugih storitev.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar
Marsikdo noče razumeti, da je sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov, ki nam gredo vsem po malem že na živce, odvisno od epidemiološke slike. Epidemiološka slika pa je odvisna od tega, kako spoštujemo zdravstvene ukrepe. Na naših tleh imamo sicer dolgoletno tradicijo nespoštovanja pravil.
Navsezadnje smo celo iz literarnega lika Martina Krpana, ki je švercal sol, naredili nacionalnega junaka. Epidemija koronavirusa zahteva spremenjene vzorce obnašanja in včasih je prav bizarno, kako težko nekateri to sprejemajo. Vsak izgovor prav pride. Največkrat se selektivno in površno navaja, kako je v tujini vse drugače in kako tam ni nobenih omejitev. Znan Slovenec je prejšnji teden za javni medij izjavil, da v Švici velja popolna svoboda gibanja.
Pozabil pa je omeniti, da je v Švici druženje omejeno na največ pet oseb, delo od doma obvezno, sicer so obvezne maske, športni objekti pa bodo zaprti do konca februarja. Zakaj je tako težko razumeti, da razmere po svetu niso črno-bele in so odvisne od zdravstvene slike, ki se spreminja? Spremenjeni zdravstveni sliki pa se seveda morajo takoj prilagoditi tudi ukrepi. Sproščanje in zaostrovanje ukrepov zato ni samovolja določene vlade, ampak je odvisno od zdravstvene situacije, ki je nepredvidljiva. V Avstriji je na primer v teh dneh stroka nenaklonjena sproščanju ukrepov, ker se bojijo mutiranega virusa korone, ki se hitreje širi. Tudi pri nas se lahko razmere hitro spremenijo.
Zato je v tej negotovosti od vlade nekorektno zahtevati dokončen datum odprtja šol in drugih storitev. Tudi najboljši epidemiologi zaradi nepredvidljivega mutiranja in širjenja virusa ne morejo vsega predvideti. Zahteva, da se, če vrnitev v šole ni možna po načrtu sproščanja ukrepov, kar odpre vse srednje šole, je zdravstveno tvegana in neresna, ker pouk v srednjih šolah zelo dobro poteka.
Zmaga nad epidemijo bo dosežena, ko bo dovolj velik delež prebivalstva cepljen. Do takrat pa se moramo držati zdravstvenih priporočil in omejitev. Ne bi bilo slabo, če bi to storili tudi tisti, ki imajo sicer kar naprej polna usta solidarnosti.
V teh zdravstvenih razmerah je nekorektno zahtevati dokončen datum odprtja šol in drugih storitev.
Navsezadnje smo celo iz literarnega lika Martina Krpana, ki je švercal sol, naredili nacionalnega junaka. Epidemija koronavirusa zahteva spremenjene vzorce obnašanja in včasih je prav bizarno, kako težko nekateri to sprejemajo. Vsak izgovor prav pride. Največkrat se selektivno in površno navaja, kako je v tujini vse drugače in kako tam ni nobenih omejitev. Znan Slovenec je prejšnji teden za javni medij izjavil, da v Švici velja popolna svoboda gibanja.
Pozabil pa je omeniti, da je v Švici druženje omejeno na največ pet oseb, delo od doma obvezno, sicer so obvezne maske, športni objekti pa bodo zaprti do konca februarja. Zakaj je tako težko razumeti, da razmere po svetu niso črno-bele in so odvisne od zdravstvene slike, ki se spreminja? Spremenjeni zdravstveni sliki pa se seveda morajo takoj prilagoditi tudi ukrepi. Sproščanje in zaostrovanje ukrepov zato ni samovolja določene vlade, ampak je odvisno od zdravstvene situacije, ki je nepredvidljiva. V Avstriji je na primer v teh dneh stroka nenaklonjena sproščanju ukrepov, ker se bojijo mutiranega virusa korone, ki se hitreje širi. Tudi pri nas se lahko razmere hitro spremenijo.
FOTO: Uroš Hočevar
Zato je v tej negotovosti od vlade nekorektno zahtevati dokončen datum odprtja šol in drugih storitev. Tudi najboljši epidemiologi zaradi nepredvidljivega mutiranja in širjenja virusa ne morejo vsega predvideti. Zahteva, da se, če vrnitev v šole ni možna po načrtu sproščanja ukrepov, kar odpre vse srednje šole, je zdravstveno tvegana in neresna, ker pouk v srednjih šolah zelo dobro poteka.
Zmaga nad epidemijo bo dosežena, ko bo dovolj velik delež prebivalstva cepljen. Do takrat pa se moramo držati zdravstvenih priporočil in omejitev. Ne bi bilo slabo, če bi to storili tudi tisti, ki imajo sicer kar naprej polna usta solidarnosti.
