NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Rušenje ni alternativa
Kul bi bilo, če bi opozicija podprla protikrizne napore in ne rušila vlade za vsako ceno.
![Fotografija: Karl Erjavec obrambni minister in predsednik politične stranke DeSUS. Ljubljana, Slovenija 7.novembra 2018. [Erjavec Karl,ministri,politiki,DeSUS,Ljubljana,Slovenija] FOTO: Foto: Jure Eržen/delo](/media/images/20201222/845424.width-932.jpg)
Odpri galerijo
Karl Erjavec obrambni minister in predsednik politične stranke DeSUS. Ljubljana, Slovenija 7.novembra 2018. [Erjavec Karl,ministri,politiki,DeSUS,Ljubljana,Slovenija] FOTO: Foto: Jure Eržen/delo
V času največje svetovne zdravstvene in ekonomske krize po drugi svetovni vojni res ni čas za rušenje vlade za vsako ceno. Najbolj bizarno je, da to počnejo tisti, ki so se v začetku leta, tik pred krizo, med sabo skregali in samorazpustili. Minister za gospodarstvo, ki ima izkušnje iz vseh treh zadnjih vlad, je lepo pojasnil, da prejšnja Šarčeva vlada zaradi nenehnih notranjih sporov ni bila operativna.
Koalicijski partnerji so se takrat očitno bolj kot s problemi države ukvarjali drug z drugim. Navsezadnje Slovenija v zadnjih desetih letih ni zgradila niti enega doma za starejše iz javnih sredstev. Zdravstveni sistem pa so prejšnje vlade pripeljale na rob propada. Čakalne dobe na zdravstvene posege so bile že pred krizo rekordne, veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pa se je raje zaposlilo v tujini kot doma.
Zato se opozicija spreneveda, ko pravi, da vlada ne zmore zagotoviti dovolj postelj v bolnišnicah. Niso namreč problem manjkajoče postelje, ampak pomanjkanje zdravstvenih delavcev, ki so jih prejšnje vlade z nespametno politiko preganjale v tujino. Nobena vlada nima čarobne palice, da bi v nekaj mesecih v največji krizi nadoknadila vse tisto, kar so prejšnje zavozile.
Vladi sicer uspeva s protikriznimi ukrepi ohranjati boniteto države s stabilnimi obeti za gospodarstvo in zadnje, kar potrebujemo, je, da krmilo države spet prevzamejo tisti, ki so ga tik pred največjo nevihto panično spustili iz rok. Opozicija, ki se je poimenovala kot Kul, bi precej bolj kul ravnala, če bi odgovorno podprla protikrizne napore vlade, saj bo časa za politične prepire in metanje polen pod noge še dovolj.
Poslanec SD Han je pošteno povedal, da tudi drugačna vlada ne bi imela bistveno drugačnih rešitev. Žal njegova strankarska šefica Tanja Fajon ne zmore tega premisleka. Vse vlade v EU sprejemajo podobne, na eni strani stroge zdravstvene in na drugi finančno spodbudne gospodarske ukrepe. V Avstriji in Nemčiji opozicija podpira rešitve, ki so dobre za ljudi in državo. Razmere so namreč preveč resne, da bi bilo rušenje vlade sredi največje krize resna alternativa.
Kul bi bilo, če bi opozicija podprla protikrizne napore in ne rušila vlade za vsako ceno.
Koalicijski partnerji so se takrat očitno bolj kot s problemi države ukvarjali drug z drugim. Navsezadnje Slovenija v zadnjih desetih letih ni zgradila niti enega doma za starejše iz javnih sredstev. Zdravstveni sistem pa so prejšnje vlade pripeljale na rob propada. Čakalne dobe na zdravstvene posege so bile že pred krizo rekordne, veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pa se je raje zaposlilo v tujini kot doma.
Zato se opozicija spreneveda, ko pravi, da vlada ne zmore zagotoviti dovolj postelj v bolnišnicah. Niso namreč problem manjkajoče postelje, ampak pomanjkanje zdravstvenih delavcev, ki so jih prejšnje vlade z nespametno politiko preganjale v tujino. Nobena vlada nima čarobne palice, da bi v nekaj mesecih v največji krizi nadoknadila vse tisto, kar so prejšnje zavozile.
Vladi sicer uspeva s protikriznimi ukrepi ohranjati boniteto države s stabilnimi obeti za gospodarstvo in zadnje, kar potrebujemo, je, da krmilo države spet prevzamejo tisti, ki so ga tik pred največjo nevihto panično spustili iz rok. Opozicija, ki se je poimenovala kot Kul, bi precej bolj kul ravnala, če bi odgovorno podprla protikrizne napore vlade, saj bo časa za politične prepire in metanje polen pod noge še dovolj.
Poslanec SD Han je pošteno povedal, da tudi drugačna vlada ne bi imela bistveno drugačnih rešitev. Žal njegova strankarska šefica Tanja Fajon ne zmore tega premisleka. Vse vlade v EU sprejemajo podobne, na eni strani stroge zdravstvene in na drugi finančno spodbudne gospodarske ukrepe. V Avstriji in Nemčiji opozicija podpira rešitve, ki so dobre za ljudi in državo. Razmere so namreč preveč resne, da bi bilo rušenje vlade sredi največje krize resna alternativa.
