NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Socialna nemobilnost

Večino davčnega bremena v posameznih državah nosi srednji sloj.
Fotografija: FOTO: Kriangsak Koopattanakij Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Kriangsak Koopattanakij Getty Images/istockphoto

Mednarodna raziskava je pokazala, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji majhna, in tudi, da je socialna mobilnost presenetljivo nizka. To pomeni, da družbenoekonomski položaj posameznika ni odvisen le od njegovega dela, ampak precej tudi od podedovanega premoženja in privilegijev iz preteklosti.

Najbogatejši svetovni in domači poslovneži plačajo relativno malo davkov. Pogosto svoje premoženje in aktivnosti preselijo v davčne oaze, večino davčnega bremena v posameznih državah pa nosi srednji sloj. Nove dajatve in prispevki zato najbolj otežijo življenje srednjemu sloju, ki živi od svojega dela, najpremožnejši pa se temu izognejo, saj dajatve ne zajamejo premoženja v davčnih oazah ali na raznih fundacijah.

Vzemimo primer dveh mladih, ki imata povprečno plačo, skupaj torej 3000 evrov, načrtujeta dva otroka in želita kupiti štirisobno stanovanje v Ljubljani, ki stane okrog 400.000 evrov. Za to bi morala delati 11 let, ne da bi zapravila en sam evro, če pa upoštevamo še obresti na kredit in življenjske stroške, pa se čas odplačila raztegne do 30 let oziroma skoraj na vse življenje. Takšna mlada družina paradoksalno dobi manj otroških dodatkov in hkrati dražje plačuje vrtec, ker pač statistično izkazuje solidne dohodke ne glede na to, da mora svoje premoženje šele ustvariti in je zato močno zadolžena. Vsaka nova dajatev na delo, kot je na primer prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa še dodatno poseže v razpoložljivi dohodek družine.

Mladi, ki nimajo finančne pomoči staršev ali ne dedujejo nepremičnin, so obsojeni na visok kredit in hkrati še na visoke dajatve na svoje delo, zato kredit težko odplačujejo ter slabše živijo. Zato ni čudno, da mnogi ugotavljajo, da se jim ne splača delati, ampak se je bolje prijaviti na zavod za zaposlovanje, delati na črno in se postaviti v dolgo vrsto za neprofitna stanovanja, saj težko pridejo zraven, če imajo kakršnekoli dohodke od dela. Ustvarili smo torej družbo, kjer je zaradi visokih dajatev na delo položaj ljudi bolj odvisen od podedovanega premoženja in privilegijev kot pa od njihove pridnosti in ustvarjalnosti, ki sta močno obdavčeni.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije