NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Stroški pomanjkanja konkurence
Pretirana regulacija in omejevanje števila ponudnikov vodita do višjih cen proizvodov.
Odpri galerijo
Konkurenca je praviloma v korist potrošnikov, ker znižuje cene proizvodov in storitev ter preprečuje, da bi podjetja pobirala monopolne rente. Zato je v interesu potrošnikov, da je konkurenca čim večja. V nekaterih dejavnostih, kot je na primer lekarniška, je konkurenca od lokalnih skupnosti in države omejena in regulirana. Namen je vzdrževati visoko kakovost storitev, ampak pogosto omejevanje konkurence vodi tudi do neupravičeno visokih cen proizvodov.
Britanski časnik The Economist je poročal o poglobljeni raziskavi štirih ekonomistov, ki so na primeru lekarn v Italiji empirično potrdili, kako tovrstno omejevanje na področju lekarniške dejavnosti zvišuje cene. Na vzorcu petine lekarn v Italiji so proučevali gibanje cen košarice proizvodov za nego dojenčkov in ugotovili, da so največje žrtve omejevanja konkurence mladi starši.
Raziskava je pokazala, da je povečanje števila dojenčkov na določenem zakroženem območju vodilo do višjih cen za higiensko nego dojenčkov. Bistveno pa je, da takšna ugotovitev velja le za tista lokalna območja, ki so imela le eno lekarno. Podvojitev števila dojenčkov na mesečni ravni, ki za mala območja ni neobičajna, je v primeru lekarniškega monopola na določenem območju povzročila kar petodstotno podražitev košarice higienskih proizvodov za nego dojenčkov.
Lekarnarji so namreč hitro ugotovili, da mladi starši nimajo časa iskati enakih proizvodov na sosednjih območjih. Nauk te raziskave je, da so žrtve omejevanja konkurence prav najšibkejši potrošniki. Posledica pretirane regulacije in omejevanja števila ponudnikov določenih proizvodov pa so višje cene. Ni naključje, da so cene zdravil v slovenskih lekarnah bistveno višje kot na primer v Veliki Britaniji, kjer lahko tiste brez recepta potrošniki, pod določenimi pogoji, kupijo tudi v trgovinah.
Politiki bi morali torej skrbno pretehtati učinke regulacije, ker ekonomske analize kažejo, da imajo od nje pogosto največje koristi različni lobiji. Največje stroške pa po nepotrebnem, zaradi odsotnosti konkurence, plačujejo potrošniki v obliki previsokih cen proizvodov in storitev.
Britanski časnik The Economist je poročal o poglobljeni raziskavi štirih ekonomistov, ki so na primeru lekarn v Italiji empirično potrdili, kako tovrstno omejevanje na področju lekarniške dejavnosti zvišuje cene. Na vzorcu petine lekarn v Italiji so proučevali gibanje cen košarice proizvodov za nego dojenčkov in ugotovili, da so največje žrtve omejevanja konkurence mladi starši.
Raziskava je pokazala, da je povečanje števila dojenčkov na določenem zakroženem območju vodilo do višjih cen za higiensko nego dojenčkov. Bistveno pa je, da takšna ugotovitev velja le za tista lokalna območja, ki so imela le eno lekarno. Podvojitev števila dojenčkov na mesečni ravni, ki za mala območja ni neobičajna, je v primeru lekarniškega monopola na določenem območju povzročila kar petodstotno podražitev košarice higienskih proizvodov za nego dojenčkov.
Pretirana regulacija in omejevanje števila ponudnikov vodita do višjih cen proizvodov.
Lekarnarji so namreč hitro ugotovili, da mladi starši nimajo časa iskati enakih proizvodov na sosednjih območjih. Nauk te raziskave je, da so žrtve omejevanja konkurence prav najšibkejši potrošniki. Posledica pretirane regulacije in omejevanja števila ponudnikov določenih proizvodov pa so višje cene. Ni naključje, da so cene zdravil v slovenskih lekarnah bistveno višje kot na primer v Veliki Britaniji, kjer lahko tiste brez recepta potrošniki, pod določenimi pogoji, kupijo tudi v trgovinah.
Politiki bi morali torej skrbno pretehtati učinke regulacije, ker ekonomske analize kažejo, da imajo od nje pogosto največje koristi različni lobiji. Največje stroške pa po nepotrebnem, zaradi odsotnosti konkurence, plačujejo potrošniki v obliki previsokih cen proizvodov in storitev.
