Komentar Mateja Lahovnika: Upognjen hrbet

Slovenija je suverena država, ampak v Bruslju očitno pričakujejo, da smo zaradi majhnosti poslušni in da nam zlahka lahko vsilijo tisto, kar si drugim večjim državam ne upajo ali ne morejo. Predsednica Evropske komisije se je znašla v stiski, ker so ji države kot kandidate za komisarska mesta poslale preveč moških in premalo žensk za novo Evropsko komisijo. Zdaj je postalo tudi jasno, kaj je zadnje dni počela v Sloveniji.

Glavni namen njenega obiska ni bil ogled, kako poteka obnova po poplavah, ki se odvija zelo počasi, ali nastop na blejskem forumu. V Slovenijo je očitno prišla z zahtevo, da prav Slovenija predlaga kandidatko namesto že izbranega kandidata, kar ji bo omogočilo doseganje spolnih kvot.

Pri vsem skupaj je sporno najprej to, da je postal izločilni kriterij za komisarsko mesto iz Slovenije spol namesto kompetence. Še bolj sporno je, da Evropska unija ni federacija, ki bi nam lahko diktirala, kdo bo naš komisar, ampak je zveza suverenih držav. Očitno so v Bruslju že navajeni, da Slovenija hitro upogne hrbet.

Premier Golob bo seveda zlahka našel novo kandidatko. Navsezadnje je plača evropskega komisarja okrog 25.000 evrov mesečno oziroma štirikrat toliko, kot je plača predsednika vlade. To pa seveda še ni vse, saj evropska elita skrbi zase po principu »bog je najprej sebi brado ustvaril«. Zato je za evropskega komisarja ali komisarko lepo poskrbljeno tudi po koncu mandata, saj še dve leti prejema nadomestilo v višini med 40 in 65 odstotki svoje plače, kar je do 15.000 evrov mesečno.

Težko bi rekli, da so dosedanji komisarji, ki so prihajali iz Slovenije, skrbeli za interese Slovenije. Navsezadnje je bil zadnji evropski komisar iz Slovenije pristojen za krizno ukrepanje, ampak zanj kljub korona krizi in pozneje še energetski krizi ter poplavah, ki so lani zajele Slovenijo, nismo veliko slišali. Tudi komisarke iz Slovenije pred njim se skoraj nihče ne spomni. Še najbolj je verjetno vsem ostal v spominu ponesrečen nastop kandidatke za komisarko Alenke Bratušek, ki je v Evropskem parlamentu pogorela. V Bruslju tako zelo dobro vedo, da je prav Slovenija tista država, ki ji je najlažje vsiliti svoje kandidate.