Komentar Mateja Lahovnika: Zlom švedskega modela
Švedska ima kar osemkrat večje število žrtev na prebivalca zaradi koronavirusa kot Slovenija.
Odpri galerijo
Švedska se v nasprotju z večino drugih držav v Evropi zaradi epidemije koronavirusa ni odločila za omejitve gibanja in začasno zaprtje nekaterih dejavnosti. Ni uvedla stroge karantene, ni zaprla šol ter restavracij in barov. Odločili so se, da bodo tvegali, ker naj bi bila škoda zaradi omejitvenih ukrepov previsoka. Par tednov se je zdelo, da švedski model deluje, že sredi maja pa je Švedska prevzela vodilno mesto po število umrlih na prebivalca zaradi koronavirusa pred Italijo, Belgijo, Francijo ali Veliko Britanijo.
Zadnji podatki celo kažejo, da je stopnja smrtnosti zaradi koronavirusa na Švedskem glede na število prebivalcev med najvišjimi na svetu. Švedska ima tako na primer kar osemkrat večje število žrtev na prebivalca zaradi koronavirusa kot Slovenija. Sosednji skandinavski državi Norveška in Danska sta tako kot Slovenija takoj odločno ukrepali in uvedli različne omejitvene ukrepe. Zato seveda ne preseneča, da je epidemiološka slika na Danskem in Norveškem veliko boljša in da podobno kot Slovenija sproščata ukrepe.
Med sprostitvenimi ukrepi je tudi odpiranje meja. Norveška in Danska tako že dovoljujeta poslovna potovanja po nordijskih državah, ne da bi bila potrebna desetdnevna karantena po vrnitvi, to pa ne velja za Švedsko. Sosednje države si zdaj, ko so uspešno prestale prvo fazo epidemije, seveda ne želijo uvažati težav iz Švedske. Predsednik švedske vlade je nezadovoljen in zahteva, da se testira več oseb z namenom pridobitve zaupanje sosednjih držav, ampak za zdaj brez učinka.
Švedski državni epidemiolog sicer spodbuja k odprtju dansko-švedske meje, ker naj bi to prispevalo k boljšemu počutju Dancev in hitrejšemu okrevanju gospodarstva, ampak sosednje države vztrajajo pri omejitvah. Nauk švedskega modela je, da je dilema ekonomija ali zdravje pravzaprav umetna dilema. Države, ki so zdravju prebivalstva dale prednost in z omejitvenimi ukrepi odločno ukrepale, so največ naredile tudi za svoje gospodarstvo. Nobena država ni kriva za začasno zaprtje ekonomije zaradi višje sile epidemije, ampak so krive le tiste, ki niso pravočasno odločno ukrepale in zaščitile javnega zdravja.
Švedska ima kar osemkrat večje število žrtev na prebivalca zaradi koronavirusa kot Slovenija.
Zadnji podatki celo kažejo, da je stopnja smrtnosti zaradi koronavirusa na Švedskem glede na število prebivalcev med najvišjimi na svetu. Švedska ima tako na primer kar osemkrat večje število žrtev na prebivalca zaradi koronavirusa kot Slovenija. Sosednji skandinavski državi Norveška in Danska sta tako kot Slovenija takoj odločno ukrepali in uvedli različne omejitvene ukrepe. Zato seveda ne preseneča, da je epidemiološka slika na Danskem in Norveškem veliko boljša in da podobno kot Slovenija sproščata ukrepe.
Med sprostitvenimi ukrepi je tudi odpiranje meja. Norveška in Danska tako že dovoljujeta poslovna potovanja po nordijskih državah, ne da bi bila potrebna desetdnevna karantena po vrnitvi, to pa ne velja za Švedsko. Sosednje države si zdaj, ko so uspešno prestale prvo fazo epidemije, seveda ne želijo uvažati težav iz Švedske. Predsednik švedske vlade je nezadovoljen in zahteva, da se testira več oseb z namenom pridobitve zaupanje sosednjih držav, ampak za zdaj brez učinka.
Švedski državni epidemiolog sicer spodbuja k odprtju dansko-švedske meje, ker naj bi to prispevalo k boljšemu počutju Dancev in hitrejšemu okrevanju gospodarstva, ampak sosednje države vztrajajo pri omejitvah. Nauk švedskega modela je, da je dilema ekonomija ali zdravje pravzaprav umetna dilema. Države, ki so zdravju prebivalstva dale prednost in z omejitvenimi ukrepi odločno ukrepale, so največ naredile tudi za svoje gospodarstvo. Nobena država ni kriva za začasno zaprtje ekonomije zaradi višje sile epidemije, ampak so krive le tiste, ki niso pravočasno odločno ukrepale in zaščitile javnega zdravja.
