Komentar Mateja Lahovnika: Zlorabe humanitarne pomoči
Slovenija je ob zadnjih poplavah pokazala veliko solidarnost, očitno pa se najdejo tudi posamezniki, ki stiske drugih poskušajo izkoristiti v svojo sebično korist. Neprofitna organizacija Humanitarček tako na svojem facebooku opozarja na nekatere neverjetne zlorabe, ki so jih izvedli posamezniki brez vesti. Tako je nekdo v Mozirju na dan solidarnosti lopate najprej zastonj odnesel iz zbirnega centra, nato pa jih prodajal prostovoljcem.
Par srednjih let je izpraznil skladišče na Prevaljah, čeprav lokalni prebivalci vedo, da nista bila poplavljena, »gospa« iz Savinjske doline pa si je zagotovila pol tovornjaka knauf plošč, čeprav ji je zalilo le klet. Mlajša »gospodična« v Komendi je vzela čistila in jih pozneje prodajala na bolhi, par srednjih let pa je v Dravogradu prišel po pol kombija zelenjave in jo prodajal naprej.
Gre sicer za posamične primere, ki pa jih je treba ostro preganjati, tudi kazensko, ker so takšna ravnanja nekaj najbolj zavržnega. Velika solidarnost, tako finančna kot pomoč množice prostovoljcev na terenu pri čiščenju in obnovi prostorov, je velik družbeni kapital. Zato moramo z nadzorom in popolno preglednostjo zagotoviti, da pomoč res pride v prave roke. Zlorabe in poskusi zlorab humanitarne pomoči tudi kažejo, kako zelo pomembno bo zagotoviti popolno preglednost pri sanaciji poplavljenih območij, saj bo šlo za milijardne zneske. Pri financiranju obnove bi morala najprej ministrstva z rebalansom državnega proračuna zagotoviti nekaj sto milijonov sredstev. V skladu za rezervo proračuna je tudi nekaj sto milijonov, ki se lahko namenijo za obnovo. Iz sklada za solidarnost EU bomo letos prejeli 100 milijonov evrov, naslednje leto pa še 300 milijonov.
Nekaj sto milijonov evrov lahko vlada zagotovi tudi s preusmeritvijo dela evropskih kohezijskih sredstev za namene obnove poplavljenih območij, saj je Evropska komisija že nakazala, da bo to tudi odobrila. Treba pa je ukrepati hitro in pobrati evropski denar. Nazadnje in ne najmanj pomemben pa je nov solidarnostni prispevek. Prav pa je, da pred tem država izkoristi vse druge proračunske in evropske vire.
