NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Zmagovalci in poraženci
Bo predlog davčnih ukrepov, ki je nekakšen politični kompromis, sploh dobil dovolj podpore?
Odpri galerijo
Minister za finance je predstavil davčne ukrepe, zato lahko izračunamo, kdo so zmagovalci in poraženci oziroma kako se bo to poznalo v naših denarnicah. Davčna razbremenitev regresa in plačila poslovne uspešnosti ter povišanje olajšav in spremembe dohodninskih razredov so zagotovo koraki v pravi smeri. Regres za letni dopust do višine sto odstotkov povprečne plače bo oproščen plačila dohodnine in prispevkov tako, da bo vsak zaposleni na svoj račun prejel več.
Zelo pozitivno je tudi, da bo nagrada za poslovno uspešnost do višine 150 odstotkov povprečne plače oproščena plačila dohodnine. Povišanje davčnih olajšav in popravki mej dohodninskih razredov so potrebni že zaradi vsakoletne inflacije, pri čemer bodo imeli zaradi progresivne obdavčitve več koristi tisti z višjimi prejemki. Pri povprečni plači se bo razpoložljivi neto dohodek povišal za dober 1 % neto plače, pri dvakratniku povprečja pa za okrog 2,5 %. Po drugi strani pa ne smemo zanemariti, da so se v zadnjem obdobju kar za nekaj odstotkov povišale cene javnih storitev, tako da se realni dohodek in s tem kupna moč večine davčnih zavezancev ne bosta bistveno spremenila. Ob koncu leta 2018 je letna inflacija sicer znašala le 1,4 %, kar ni veliko, ampak pravi val podražitev smo doživeli šele v začetku tega leta. S predlaganimi davčnimi ukrepi pa bodo dodatno obdavčeni tisti, ki varčujejo v delnicah, vzajemnih skladih ali oddajajo premoženje v najem. Stopnja obdavčitve dividend in najemnin se povišuje za pet odstotnih točk oziroma za kar 20 %, kar je slab signal investitorjem. Po novem bo treba plačati kapitalski dobiček tudi po preteku 20 let, kar bi lahko predstavljalo dodaten zaplet pri prenosu družinskih podjetij iz ene na drugo generacijo. Neumno bi bilo izračunavati in obdavčevati kapitalski dobiček, če na primer oče po 30 letih dela prenese podjetje na svojega sina.
V celoti gledano je predlog davčnih ukrepov nekakšen politični kompromis in šele v naslednji tednih se bo pokazalo, ali bo v državnem zboru sploh dobil dovolj podpore za potrditev. Ni izključeno, da bo na koncu ministra in njegov predlog davčnih sprememb morala reševati opozicija.
Zelo pozitivno je tudi, da bo nagrada za poslovno uspešnost do višine 150 odstotkov povprečne plače oproščena plačila dohodnine. Povišanje davčnih olajšav in popravki mej dohodninskih razredov so potrebni že zaradi vsakoletne inflacije, pri čemer bodo imeli zaradi progresivne obdavčitve več koristi tisti z višjimi prejemki. Pri povprečni plači se bo razpoložljivi neto dohodek povišal za dober 1 % neto plače, pri dvakratniku povprečja pa za okrog 2,5 %. Po drugi strani pa ne smemo zanemariti, da so se v zadnjem obdobju kar za nekaj odstotkov povišale cene javnih storitev, tako da se realni dohodek in s tem kupna moč večine davčnih zavezancev ne bosta bistveno spremenila. Ob koncu leta 2018 je letna inflacija sicer znašala le 1,4 %, kar ni veliko, ampak pravi val podražitev smo doživeli šele v začetku tega leta. S predlaganimi davčnimi ukrepi pa bodo dodatno obdavčeni tisti, ki varčujejo v delnicah, vzajemnih skladih ali oddajajo premoženje v najem. Stopnja obdavčitve dividend in najemnin se povišuje za pet odstotnih točk oziroma za kar 20 %, kar je slab signal investitorjem. Po novem bo treba plačati kapitalski dobiček tudi po preteku 20 let, kar bi lahko predstavljalo dodaten zaplet pri prenosu družinskih podjetij iz ene na drugo generacijo. Neumno bi bilo izračunavati in obdavčevati kapitalski dobiček, če na primer oče po 30 letih dela prenese podjetje na svojega sina.
V celoti gledano je predlog davčnih ukrepov nekakšen politični kompromis in šele v naslednji tednih se bo pokazalo, ali bo v državnem zboru sploh dobil dovolj podpore za potrditev. Ni izključeno, da bo na koncu ministra in njegov predlog davčnih sprememb morala reševati opozicija.
