Komentar Mihe Šimnovca: Andreja kot pred njo Urška in Tina
Zadnji pretresi, ki so nedavno dodobra zamajali Judo zvezo Slovenije (JZS) in slednjič odnesli njenega predsednika Lovrencija Galufa, očitno niso vrgli iz tira Andreje Leški. Neustrašna Koprčanka, ki že vrsto let trenira pri ljubljanskem Bežigradu, je minulo soboto v Montpellierju zablestela v zlatem sijaju, potem ko se je okitila z naslovom evropske prvakinje v slovenski paradni kategoriji do 63 kilogramov.
Pred Leškijevo, ki je navdušila že s srebrno kolajno na majskem svetovnem prvenstvu v Dohi, sta namreč v tej kategoriji kraljevali Urška Žolnir (Jugovar) in Tina Trstenjak, olimpijski šampionki iz Londona 2012 in Ria de Janeira 2016. Obe junakinji iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku imata z največje športne prireditve še po eno odličje; Urška bronasto iz Aten 2004, Tina pa srebrno iz Tokia 2021.
Po zadnjih uspehih se tudi tuji poznavalci juda strinjajo, da bo treba z Andrejo resno računati tudi na olimpijskih igrah prihodnje leto v Parizu. A ne le s 26-letno Primorko; vsaj v širšem krogu favoritinj bosta prejkone tudi Maruša Štangar (do 48 kg) in Anka Pogačnik (do 70 kg), ki sta si na tokratnem prvenstvu stare celine izbojevali peto mesto, torej uvrstitev, ki v borilnih športih, v katerih podeljujejo po dve bronasti kolajni, velja za najbolj nehvaležno ...
Uspehi so plod dobrega sistematičnega dela, po zaslugi katerega naši judoisti in predvsem judoistke v članski konkurenci obirajo sadove že več kot 20 let.
Nikakor ne gre prezreti niti Kaje Kajzer (do 57 kg), ki prav tako že ima žlahtno kovino z EP. V Montpellierju se ji sicer ni izšlo po načrtih, vendar pa je že večkrat dokazala, da je lahko sleherni tekmici velik trn v peti. Za nameček ima kot petouvrščena iz Tokia 2021 še neporavnane račune z OI. Omenjena dekleta prihajajo iz različnih sredin, njihovi podvigi pa so plod dobrega sistematičnega dela, po zaslugi katerega naši judoisti in predvsem judoistke v absolutni konkurenci obirajo sadove že debelih dvajset let.
S pomočjo slovenskega znanja zdaj uspehe žanjejo tudi v drugih reprezentancah. Rok Drakšič, evropski prvak iz Budimpešte 2013, je predvčerajšnjim kot selektor finske izbrane vrste popeljal Marttija Puumalainena (nad 100 kg) do zlate lovorike v Montpellierju in z njo do prve judoistične kolajne za deželo tisočerih jezer na EP po sušnih 30 letih, naš nekdanji reprezentant Mihael Žgank (do 90 kg) pa je Turčiji s tretjim mestom priboril že drugo odličje na tem tekmovanju po zmagoslavju v Minsku 2019.
