Komentar Mihe Šimnovca: Črna mamba

Ko je vzel žogo v svoje roke, je tekmecem pogosto sam zadal smrtonosni ugriz.
Fotografija:
Odpri galerijo

Kako zelo je naš svet minljiv, še posebej boleče občutimo vsakič znova, ko nas zapusti nekdo, ki nam je bil blizu. In ljubiteljem športa, še zlasti košarke, je bil zelo blizu tudi Kobe Bryant, ki je predvčerajšnjim tragično preminil v helikopterski nesreči v Calabasasu nedaleč stran od svojega doma v Los Angelesu. Pri še ne dopolnjenih 42 letih!


Da je žalost v družini Bryant še toliko večja, je svoje mlado življenje v tragediji izgubila tudi Kobejeva 13-letna hčerka Gianna, ki je šla po očetovih stopinjah, saj je veljala za nadvse nadarjeno košarkarico. Legendarni Američan je sicer ob ženi Vanessi zapustil še tri hčerke, najmlajša bo letos upihnila šele prvo svečko na rojstnodnevni torti.
Bryant se je s svojimi potezami in uspehi povsem upravičeno v zgodovino vpisal kot eden najboljših igralcev košarke, v kateri je osvojil pravzaprav vse, kar se je osvojiti dalo. V dvajsetih letih si je namreč s soigralci pri moštvu Los Angeles Lakers nataknil pet šampionskih prstanov v ligi NBA, za nameček se je z ameriško reprezentanco veselil še dveh naslovov olimpijskega prvaka.

Med blestečo kariero se ga ni zaman oprijel vzdevek Črna mamba. Ko je vzel žogo v svoje roke, je znal pač tekmecem pogosto sam zadati smrtonosni ugriz.

Bil je zvezdnik v pravem pomenu besede – tako na igrišču kot tudi zunaj njega. Za to, da se prepričamo, kako zelo velik človek je bil, in kako so ga imeli ljudje radi, zadostuje že kratek pogled na družabna omrežja, ki so jih preplavile novice o njegovi tragični smrti. Ne le v ZDA, ampak tudi na tej strani Atlantika in drugod po svetu.

Bryant je imel številne oboževalce tudi v Sloveniji, kar niti ni tako zelo presenetljivo. Odraščal je v nam bližnji Italiji, se od nekdanjega soigralca Saše Vujačića naučil celo nekaj slovenskih besed, s katerimi je nedolgo tega med gostovanjem moštva Dallas Mavericks v losangeleškem Staples Centru spravil v smeh tudi našega čudežnega dečka Luko Dončića. V nedeljo zvečer je bil mladi slovenski as – tako kot mnogi drugi – vidno pretresen, saj ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo Kobeju in njegovi hčerki, s katerima se je po omenjeni tekmi tudi fotografiral.

Zapustil nas je torej še en velikan in se dokončno zapisal med legende. Ki v bistvu sploh ne umrejo, ker živijo večno!

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije