NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Hvala, Niki
Ko sem izvedel, da mi je Niki Lauda pripravljen dati intervju, sem bil seveda presrečen in živčen hkrati; ni pač vsak dan možnost za pogovor s takšnim šampionom.
Odpri galerijo
Z Nikijem Laudo nas je pred enim tednom zapustil še en šampion v pravem pomenu besede. Legendarni Avstrijec se je po lanski presaditvi pljuč pošalil, da je še drugič po strahoviti nesreči na dirki formule 1 leta 1976 na Nürburgringu vstal od mrtvih. Na žalost tretjič takšnega čudeža ni več zmogel.
Bil sem premlad, da bi spremljal njegovo pot do prvih dveh naslovov svetovnega prvaka s Ferrarijem, spomnim pa se lovorike, ki jo je visoko dvignil v zrak po koncu sezone 1984, ko je bil najboljši z McLarnom. Še bolj mi je ostal v spominu kot strokovni komentator pri nemški televizijski postaji RTL. Tudi v tej vlogi je bil sijajen; bil je izvrsten govorec, ozadje je poznal kot le malokdo, poleg tega je znal formulo 1 približati gledalcem. Za nameček je bil brez dlake na jeziku – vedno je brez ovinkarjenja povedal, kakor je mislil.
Imel sem veliko srečo, da sem ga lahko poslušal tudi v živo. Z njim sem imel namreč pred skoraj natanko šestimi leti na prireditvi Business TopTalk na Brniku intervju – ena na ena, kakor radi rečemo. A zaradi časovne stiske vse do zadnjega nisem vedel, ali bom res dočakal pogovor z njim.
Še zdaj imam pred očmi, kako sem se na tisto soparno junijsko popoldne živčno prestopal po brniškem letališču, čakajoč na predstavnika za odnose z javnostmi omenjenega dogodka, ki me je sproti obveščal o zadnjih informacijah v zvezi s prihodom slovitega Avstrijca, ki je s svojim letalom sam pripilotiral z Dunaja. Ko sem izvedel, da mi je Lauda pripravljen dati intervju, sem bil seveda presrečen in živčen hkrati; ni pač vsak dan možnost za pogovor s takšnim šampionom.
Ko sem vstopil v zatohli letališki hangar, v katerem so prireditelji poslovnega dogodka pripravili prostor za intervju, se mi je Niki zasmilil. Zaradi izjemne vročine in sopare je bilo tam že zame težko vzdržno, kaj šele za sogovornika, a ta je kljub temu profesionalno odgovoril na vsa moja vprašanja.
Name je naredil res izjemen vtis, malokdo takšnega, pa sem že imel v dosedanji novinarski karieri intervjuje z več zvezdniki. »Že, že, toda Niki je v nasprotju z drugimi resnično globalna legenda,« me je takrat podučila mati, ki sicer športa ne spremlja pretirano pozorno. Ko se zdaj spomnim na te njene besede, ji(m) lahko še zmeraj le prikimam.
Ko sem izvedel, da mi je Niki Lauda pripravljen dati intervju, sem bil seveda presrečen in živčen hkrati; ni pač vsak dan možnost za pogovor s takšnim šampionom.
Bil sem premlad, da bi spremljal njegovo pot do prvih dveh naslovov svetovnega prvaka s Ferrarijem, spomnim pa se lovorike, ki jo je visoko dvignil v zrak po koncu sezone 1984, ko je bil najboljši z McLarnom. Še bolj mi je ostal v spominu kot strokovni komentator pri nemški televizijski postaji RTL. Tudi v tej vlogi je bil sijajen; bil je izvrsten govorec, ozadje je poznal kot le malokdo, poleg tega je znal formulo 1 približati gledalcem. Za nameček je bil brez dlake na jeziku – vedno je brez ovinkarjenja povedal, kakor je mislil.
Imel sem veliko srečo, da sem ga lahko poslušal tudi v živo. Z njim sem imel namreč pred skoraj natanko šestimi leti na prireditvi Business TopTalk na Brniku intervju – ena na ena, kakor radi rečemo. A zaradi časovne stiske vse do zadnjega nisem vedel, ali bom res dočakal pogovor z njim.
Še zdaj imam pred očmi, kako sem se na tisto soparno junijsko popoldne živčno prestopal po brniškem letališču, čakajoč na predstavnika za odnose z javnostmi omenjenega dogodka, ki me je sproti obveščal o zadnjih informacijah v zvezi s prihodom slovitega Avstrijca, ki je s svojim letalom sam pripilotiral z Dunaja. Ko sem izvedel, da mi je Lauda pripravljen dati intervju, sem bil seveda presrečen in živčen hkrati; ni pač vsak dan možnost za pogovor s takšnim šampionom.
Ko sem vstopil v zatohli letališki hangar, v katerem so prireditelji poslovnega dogodka pripravili prostor za intervju, se mi je Niki zasmilil. Zaradi izjemne vročine in sopare je bilo tam že zame težko vzdržno, kaj šele za sogovornika, a ta je kljub temu profesionalno odgovoril na vsa moja vprašanja.
Name je naredil res izjemen vtis, malokdo takšnega, pa sem že imel v dosedanji novinarski karieri intervjuje z več zvezdniki. »Že, že, toda Niki je v nasprotju z drugimi resnično globalna legenda,« me je takrat podučila mati, ki sicer športa ne spremlja pretirano pozorno. Ko se zdaj spomnim na te njene besede, ji(m) lahko še zmeraj le prikimam.
Predstavitvene informacije
09:00
Jesensko branje